Uroš Esih
Neuradno v dirki za novega predsednika stranke Desus po odstopu Aleksandre Pivec sodelujejo trije kandidati. Favorizirani kandidat na izrednem kongresu stranke konec novembra je Karl Erjavec, bivši predsednik stranke, ki jo je vodil petnajst let v obdobju pred Pivčevo. Njegova protikandidata pa prihajata z vzhoda države; Srečko Felix Krope, bivši poveljnik specialne enote policije, ki ima podporo podravskega pokrajinskega odbora, in Dominik Šteiner, načelnik murskosoboške upravne enote, ki ima podporo pomurskega pokrajinskega odbora. Kandidature so za zdaj še neuradne, saj jih mora še potrditi kadrovska komisija stranke.
Krope začel kampanjo, Erjavec in Šteiner še molčita
Šteiner in Erjavec uradnih izjav glede svoje kandidature, programa vodenja stranke, predvsem pa usmeritve stranke glede sodelovanja v vladi Janeza Janše ali sodelovanja stranke v koaliciji ustavnega loka ne dajeta. Sploh Šteiner čaka na sestanek s poslansko skupino stranke, ki bo tudi tokrat odigrala ključno vlogo pri izbiri novega predsednika stranke. S to razliko, da poslanci tokrat ne nameravajo javno izraziti svoje podpore določenemu kandidatu, kot so to naredili v primeru Aleksandre Pivec, za katero so odločno in z vsem srcem stopili, nato pa se močno opekli. Peterica poslancev namerava vse tri kandidate za predsednika stranke zaslišati še ta teden.
Edini, ki je o svoji kandidaturi pripravljen za zdaj javno govoriti, je Srečko Felix Krope, nekdanji policist in dolgoletni predsednik Lovske zveze Slovenije, ki je julija izstopil iz stranke, a se vanjo vrnil pred mesecem dni. Krope glede favoriziranega kandidata Erjavca meni, da njegova kandidatura za vnovično izvolitev na vrh upokojenske stranke ni politično higienična: "Erjavcu sem osebno povedal, da ne odobravam več kot dveh zaporednih kandidatur. Pravico za kandidaturo seveda ima, a sam se na njegovem mestu ne bi prijavil." Ima pa Krope pri poslancih hendikep, saj se je stranki pridružil leta 2018, kar je prekratka doba članstva. Poslanci za razliko od statuta stranke zahtevajo pet let članstva v stranki.
Kot kandidat za predsednika stranke se Krope zavzema za ureditev delovanja sedeža stranke, da se zagotovi komunikacijski krog med terenskimi odbori, poslansko skupino in vodstvom stranke. Krope v stranki pogreša strategijo za pridobivanje novih kadrov in za ohranjanje kadrov, ki so v stranki. Stranki očita, da je zelo šibka pri upravljanju človeških virov, kar se je kot težava izkazalo tudi pri iskanju kandidata za novega ministra za kmetijstvo.
S Pivčevo odšel le ožji krog
Nekdanja predsednica stranke Aleksandra Pivec še vedno goji politične ambicije. Skupina v njeno podporo, ki deluje na facebooku, šteje pa okoli 3000 podpornikov, se je preimenovala v gibanje. Ali je to zametek nastanka nove stranke, je po oceni Pivčeve prenagljeno govoriti, še vedno pa vztraja pri svoji napovedi, da se bo vrnila v politiko. Pivčevi za zdaj iz Desusa člani množično ne sledijo. Še zdaleč se ne uresničuje napoved o tem, da naj bi izstopila kar četrtina stranke. Do sedaj je po podatkih iz stranke za Pivčevo iz Desusa izstopilo dvanajst članov, med njimi obe podpredsednici Anita Manfreda in Jelka Kolmanič ter še nekaj članov iz njenega ožjega kroga. Verjetnost, da bi iz stranke izstopil kak lokalni odbor stranke, zdaj ko se karte v koalicijski stranki mešajo na novo, je majhna.
Glede morebitnega izstopa stranke Desus iz vlade Janeza Janše se Krope ni želel jasno opredeliti, dopušča pa obe možnosti.
"V osnovi bo treba sesti in oceniti obstoječe stanje, da sploh ugotovimo, kje smo danes. Določiti moramo, katere so nevarnosti tako obstanka v vladi kot izstopa iz vlade," je povedal Krope, ki je na začetku aktualne vlade zagovarjal stališče, da upokojenska stranka ostane v vladi, da ostane državotvorna. Kasneje so stvari po njegovi oceni v vladi eskalirale "in ne gredo v smer, kamor bi morale, zato je na mestu vprašanje, kako naprej".
Rivala zakopala bojno sekiro
Koalicijo ustavnega loka Krope za zdaj pozna le iz medijev, konkretnejših informacij za oceno njihovih možnosti nima.
Krope, ki je bil zaradi afere Šotor pogojno obsojen na šest mesecev zapora, je bil še v začetku leta tesen zaveznik Pivčeve, saj je ob rušenju nekdanjega predsednika Erjavca odigral eno od pomembnejših vlog. Tudi v letošnji kampanji za naskok na vrh stranke se pozicionira kot glavni Erjavčev nasprotnik, medtem ko bi lahko Šteiner predstavljal tretjo pot za stranko. Mnoge v stranki je presenetilo, da se je Šteiner, ki je bil tako kot Krope evidentiran kot kandidat za ministra za demografijo, odločil za naskok na predsedniško funkcijo, saj so ga videli kot idealnega podpredsedniškega kandidata. Mimogrede, za tri podpredsedniška mesta se bo na kongresu potegovalo osem kandidatov, med njimi Brigita Čokl, Irena Majcen in dosedanji podpredsednik Anton Balažek.
Sicer pa ima Erjavec pred obema veliko prednost. Z različno naklonjenostjo ga neuradno podpira večina poslancev, tudi začasni zastopnik stranke Tomaž Gantar. Erjavec in Gantar sta namreč že zakopala bojno sekiro in stare zamere od tem z letošnjega kongresa, ko je Gantar odločno podprl Pivčevo in rušil kandidaturo Erjavca. Tako Gantar kot tudi Erjavec naj bi bila pripravljena na kohabitacijo v stranki, saj oba natančno vesta, kaj pričakovati drug od drugega. Erjavec bi bil po nekaterih ocenah iz stranke ob Gantarju kot izkušen politik še dodaten strelovod za napade na stranko, ki jih izvajata Janša in SDS. Zadnji v vrsti slednjih je bil po ocenah iz stranke sobotni vladni sklep, da bo urad za demografijo vodil direktor in ne minister, kar je želja in interes Desusa.
