Razočaranje v SDS: "Večina se je odločila, da se rešuje državo, ne pa stranko"

SDS je na nedeljskih volitvah dobila 130 tisoč manj glasov volivcev kot Gibanje Svoboda.

Sašo Bizjak

Najmočnejša stranka na desnici je kot pretendentka za relativno volilno zmago v nedeljo utrpela enega največjih porazov do zdaj. V SDS ne skrivajo razočaranja, ker so z veliko razliko, gre za okoli 130 tisoč glasov, pristali na drugem mestu za Gibanjem Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. Predsednik SDS Janez Janša je Golobu še v nedeljo čestital za volilno zmago, a je v eni od kasnejših objav na twitterju o Gibanju Svoboda pisal kot o stranki, katere "ustvarjalci" imajo "protievropsko" in "prorusko" ozadje, ob tem pa kritiziral tuje medije, ker o Golobovi stranki poročajo kot o liberalcih. V enem od svojih zapisov na twitterju je nato sporočil, da SDS sprejema izide volitev, in poudaril, da za "mnoge nenavaden" rezultat ni posledica zarote Državne volilne komisije (DVK), temveč posledica dveletnega "radikalnega zmerjanja" njegove vlade in koalicijskih strank v glavnih slovenskih medijih in posledica molka ustrahovane intelektualne sredine ob "množičnih grožnjah s smrtjo", ki so jih bili deležni on in volivci SDS. V omenjenem zapisu je sicer priznal, da je razloge za volilni izid treba iskati tudi v lastnih napakah in volilni neudeležbi v delu razočaranega in desetletja zapostavljenega podeželja.

O Janševem odstopu niso razpravljali

SDS je ob visoki volilni udeležbi sicer prejela okoli 55 tisoč več glasov kot na volitvah pred štirimi leti, a je hkrati zabeležila nižji odstotek podpore. Dobila je tudi dva dodatna poslanska sedeža, po novem jih bo imela 27, a pričakovanja in vložki v kampanjo so bili veliki, stranka pa je ciljala na relativno zmago in sestavo nove vlade. Ob porazu so se v javnosti pojavila tudi vprašanja o morebitnem odstopu in umiku Janše z vrha stranke.

"Večina v stranki se je takrat odločila, da se rešuje državo, ne pa stranko"

Aktualni predsednik vlade SDS vodi že od leta 1993 oziroma že skoraj tri desetletja. Stranka je pod njegovim vodstvom trikrat sestavila vlado, a je večji del političnega življenja preživela v opoziciji. Čas za zamenjavo na čelu stranke pa očitno še ne bo napočil. O možnem Janševem odstopu na ponedeljkovi seji izvršilnega odbora stranke niso razpravljali. "Nič ni bilo govora o tem, bil je samo prvi sestanek, kjer smo se sestali vsi, ki smo izvoljeni, in tisti, ki so bili že prej v izvršilnem odboru. Podali smo neko oceno stanja in vsak je dobil nalogo, da pripravi neko analizo. Skratka, nobenih zaključkov in posebnih točk," je dejal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, ki so mu volivci zaupali nov mandat.

Krivec je ob tem priznal, da so volilni izidi za SDS zagotovo do neke mere presenetljivi: "Dobili smo skoraj 60 tisoč več glasov volivcev, kar ni zanemarljivo, res pa je, da se je ostali del glasov tako čudno porazdelil, da nismo v igri za sestavo vlade, ampak to ni prvič in zadnjič. Ne nazadnje smo na prejšnjih volitvah zmagali, pa nato nismo mogli sestaviti vlade, zato nima smisla, da delamo neke preuranjene zaključke." Vodja poslancev SDS je dodal, da so bili presenečeni tudi zato, ker se gibanju Povežimo Slovenijo ni uspelo prebiti v parlament. "Imeli so širok nabor potencialnih volivcev, od SLS pa do obrtnikov in tako naprej. To je bilo malo presenetljivo, da ljudje, po domače povedano, res kupijo mačka v žaklju, drugače pa nič posebnega," je pojasnil Krivec in dodal, da ni bilo v stranki zaradi rezultata nobene hudo slabe volje.

Slovo Kaloha, Pojbiča in Škrinjarjeve

Sestava poslanske skupine SDS se bo v novem sklicu državnega zbora nekoliko spremenila. Od aktualnih poslancev SDS se iz parlamenta namreč poslavljajo Dejan Kaloh, Boris Doblekar in Marijan Pojbič. Namesto Kaloha, ki mu je v volilnem okraju Maribor 3 na listi Povežimo Slovenijo glasove odvzemal zlasti nekdanji mariborski župan Franc Kangler, bo v poslanske klopi sedel Anton Šturbej, ki je za SDS kandidiral v Šmarju pri Jelšah. Od Pojbiča, ki je kandidiral v Pesnici, je bil med kandidati SDS v ptujski volilni enoti bolj uspešen Andrej Kosi, ki je kandidiral v Ormožu. Brez novega mandata so ostali tudi nadomestni poslanci SDS Leon Merjasec, Mojca Škrinjar in Elena Zavadlav Ušaj, od parlamenta pa se poslavlja tudi Lidija Ivanuša, ki na listi SDS ni dobila novega mandata. Pred štirimi leti je bila Ivanuša v državni zbor izvoljena na listi SNS.

Grims bi šel na volitve že prej

Da je skorajšnje slovo od oblasti vseeno razburkalo stranko, sicer kaže zapis dolgoletnega poslanca SDS Branka Grimsa, ki je na twitterju poudaril, da je kot edini v SDS uradno predlagal, da bi šli po prvem valu epidemije covida-19, torej še pred poletjem leta 2020, na predčasne volitve: "Nihče me takrat ni podprl. Časa za nov obraz ne bi bilo in desni bi imeli ustavno večino." Krivec je glede omenjenega zapisa dejal samo to, da je imel Grims že v preteklosti kakšne svoje ideje. "Vedno je lahko biti pameten po bitki, mogoče je imel on intimno željo že takrat iti na volitve, ampak večina v stranki se je takrat odločila, da se rešuje državo, ne pa stranko. Verjetno je res, da bi takrat lahko dobili bistveno boljši rezultat, ampak te hipoteze je nesmiselno odpirati. To je čisto njegova osebna teza, mi v stranki nikoli nismo govorili o kakšni zamujeni priložnosti. Mi se vedno odločimo in za tem stojimo," je poudaril vodja poslanske skupine SDS.