Čeprav je referendum o zakonu o vodah zamaknjen v poletje in čas dopustov, je bila udeležba na predčasnem glasovanju, ki se je zaključilo včeraj, presenetljivo visoka. V torek in sredo je predčasno glasovalo 54.456 volivcev oziroma 3,21 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za primerjavo, na ponovljenem referendumu o zakonu o drugem tiru maja 2018 je v prvih dveh dneh predčasno glasovalo 8378 volivcev oziroma 0,49 odstotka vseh volilnih upravičencev. Da bi referendum uspel, mora proti zakonu sicer glasovati okoli 340 tisoč volivcev.
Kovačeva: Ljudje hočejo oddati svoj glas
Glavne polemike glede zakona so potekale na relaciji med okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom in pobudniki referenduma, združenimi v Gibanju za pitno vodo. Obe nasprotni strani sta trdili, da želita zaščititi pitno vodo, jabolko spora pa je predstavljalo vprašanje, ali novi zakon širi ali oži možnost pozidave na vodnih in priobalnih območjih. Zagovorniki in nasprotniki zakona so si večkrat skočili v lase, tudi zaradi letaka, ki so ga gospodinjstvom ob referendumu poslale vladne stranke SDS, NSi in SMC. V prej omenjenem gibanju so ocenili, da je bil letak poln laži in da je ljudi zmedel. Povišani toni in prepiri so zaznamovali tudi nedavno Večerovo soočenje med ministrom Vizjakom in predsednikom društva Eko krog Urošem Macerlom.
Težave tudi pri predčasnem glasovanju
Pobudniki referenduma opozarjajo tudi na posamezne primere omejevanja volilne pravice, do katerih je prišlo v zadnjih dneh. Kovačeva poudarja, da v sredo, ko je bil zadnji rok za prijavo na tako imenovano volišče OMNIA izven okraja stalnega prebivališča, spletna stran za prijavo ni delovala več ur: "Ljudje se nismo mogli prijaviti, predstavljam si, da to lahko nekoga na neki točki odvrne od glasovanja." Na predčasnem glasovanju v nekaterih mestih, med drugim tudi v Mariboru, je po njenih besedah zmedo povzročilo menjavanje lokacij volišč, medtem ko so na združenih voliščih, na primer na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ljudje na oddajo glasu čakali na soncu in v vročini. Spomnimo še, da je ministrstvo za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, domove za starejše o možnosti glasovanja njihovih varovancev po pošti obvestilo tik pred iztekom roka za prijavo.
Nasprotnike zakona so med drugim podprli tudi v opozicijskih strankah LMŠ, SD, SAB in Levica. "To je prva takšna kampanja, ki se dogaja od spodaj navzgor. Politične stranke so tukaj zavzele obstransko vlogo," pravi Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ki sodeluje v gibanju proti zakonu. Visoka udeležba na predčasnem glasovanju po njenih besedah kaže na to, da je ljudem mar in da hočejo oddati svoj glas: "Glede tega, kakšen bo rezultat, pa sem zelo črnogleda v tem smislu, da se mi zdi 340 tisoč glasov ogromno. Če hočemo zmagati na referendumu, mora vsak, ki je že oddal glas proti, poklicati še štiri ljudi in jim reči, naj v nedeljo, prosim, pridejo na volišča." Z "referendumsko" priredbo uspešnice Voda slovenskih rockerjev Dan D se je na njihovo stran postavila tudi bosanska skupina Dubioza Kolektiv.
Perič: V kampanji je bilo veliko zavajanja
Zagovorniki zakona o vodah medtem poudarjajo, da gre pri tokratnem referendumu v resnici za odločanje za aktualno vlado pod vodstvom Janeza Janše ali proti njej. "Tukaj vidim veliko sprenevedanja in hipokrizije. Voda je postala neki politični plen, okoli katerega se bije politična kampanja. Ta referendum ni za ali proti vodi, ampak je za ali proti vladi," ocenjuje vodja poslancev SMC Gregor Perič. Ob tem dodaja, da je zakon o vodah zelo tehnične narave in da bo nekdo, ki se ne spozna na to tematiko, težko razumel vse njegove razsežnosti.
Koliko gledalcev si je ogledalo soočenje na TV Slovenija?
Sredino referendumsko soočenje si je na prvem programu Televizije Slovenija ogledalo povprečno 4,5 odstotka ali 86.200 gledalcev, starih nad štiri leta, oziroma 16-odstotni delež gledalcev televizije. Podoben delež gledalcev, 17-odstotni oziroma 18-odstotni, je spremljal tudi referendumski soočenji v primeru drugega tira. Povprečna gledanost obeh soočenj je bila sicer višja (7,3 in 7,6 odstotka), "je pa ob tem treba upoštevati, da sta se referendumski soočenji o drugem tiru predvajali v septembrskem času leta 2017, ko je bilo pred televizijskimi ekrani občutno več gledalcev televizije, kot to velja za čas dopustov", še sporočajo z Radiotelevizije Slovenija. (bp)
Po njegovih besedah je bilo in je v kampanji še vedno veliko zavajanja: "Govori se o tem, da se privatizira pitna voda, da se omejuje dostop do vodnih teles, rek, jezer in morja. Nič od tega ne drži, prav tako ne drži, da ne bomo imeli več pitne vode iz pip. V sredo smo na soočenju lahko slišali, da se lahko nekdo kar odloči in na nekem kmetijskem zemljišču zgradi hotel, ki bo stal zraven neke reke ali vode. To absolutno ne drži in to ni res. Vsi posegi, ki bi bili možni na podlagi spremembe tega zakona, bi se lahko izvedli samo na gradbenih zemljiščih, torej na stavbnih parcelah, ki jih določa ustrezen prostorski akt."
Perič pravi, da težko napoveduje izid referenduma, meni pa, da bi ta lahko tudi uspel, "če se bo zbralo dovolj energije, da bi poslali določen signal vladi na račun in tudi na škodo vode". Kovačeva pa na vprašanje, ali ne gre pri vsem skupaj za glasovanje za vlado ali proti njej, odgovarja, da referendum o vodah za različne organizacije pomeni zelo različne stvari: "Že v našem gibanju je tako. Nekatere posameznice so mi rekle, da to delajo zaradi krščanskih vrednot in zato, ker verjamejo, da je voda dobrobit vseh. V Inštitutu 8. marec pa smo proti zakonu, ker menimo, da je to še ena neoliberalna poteza te vlade, ki krepi bogatenje elit."
Gantar: Referendum za vlado predstavlja problem
Prostorski in okoljski sociolog ter nekdanji predsednik državnega zbora iz vrst Zaresa Pavel Gantar meni, da tokratna kampanja pred referendumom res ni prevladala na političnem parketu, je pa šla očitno globoko v civilno družbo. "Veliko je bilo razprav na družbenih omrežjih, predvsem na facebooku in twitterju, kjer je bilo tudi nekaj polemik. Ne glede na to, kakšen bo končni izid referenduma, je ta kampanja pokazala izjemno visoko stopnjo občutljivosti slovenske družbe za vprašanja voda in vode," meni Gantar. Po njegovi oceni je to zelo pomemben socialni in okoljski kapital, na podlagi katerega je mogoče v prihodnosti graditi bolj odgovoren odnos do okolja in naravnih virov, in to ne glede na to, katera vlada je na oblasti.
Ob tem Gantar opozarja, da gre do zdaj za edini referendum v Sloveniji, ki poteka v času poletnih počitnic: "Državnozborske volitve smo že imeli poleti, vendar pa se to ne da primerjati z referendumom." Na vprašanje, kakšne bodo politične posledice referenduma, če zakon obstane ali pade, pa odgovarja, da za vlado ta referendum predstavlja problem, četudi ga bo na koncu na neki način dobila: "Če bo zakon padel, to pomeni veliko potrditev občutljivosti ljudi za vprašanje voda in okolja. To ne bo neposredno vplivalo na aktualno vlado, bi bilo pa to veliko znamenje nezaupnice vladi."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
