Uroš Esih
Vladni predlog združevanja osmih javnih agencij v krovno javno agencijo za trg in potrošnike kakor tudi predlog združitve agencije za zavarovalni nadzor in agencije za trg vrednostnih papirjev v novo javno agencijo za finančne trge sta na noge dvignila celotno opozicijo, nekaj nezadovoljstva zaradi predloga je tudi v koalicijskem Desusu, pa celo v stranki SMC, ki jo vodi Zdravko Počivalšek. Osnutek zakona je v tajnosti namreč nastajal na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Počivalšek.
"Pričakujemo obširno javno razpravo in pripravo predloga, ki bo skladen s pravnim redom EU in načeli Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj," so nezadovoljstvo nad predlogom združevanja kakor tudi izjemno kratkim časom za pripombe, ki se je iztekel včeraj, izrazili v Desusu. Nekaj napetosti zaradi predloga je tudi v SMC, predvsem na relaciji med vodjo poslanske skupine Janjo Sluga in Počivalškom, ki med drugim ni njun prvi kratki stik v zadnjem času.
Ostre kritike vladne namere o združitvi regulatorjev pod dve agenciji so včeraj prišle iz opozicijskega četverčka. Po nekaj praskah prejšnji teden so opozicijske stranke spet strnile vrste in na skupni novinarski konferenci izrazile enotnost pri nasprotovanju rokohitrskim vladnim nameram.
Opozicija: Ščitenje koruptivnih praks
"Drvimo v nevarno, avtoritarno smer. Predsednik vlade Janez Janša pri pripravi zakonodaje v tajnosti gre verjetno tudi v nasprotju z ustavo," je ocenila predsedujoča SD Tanja Fajon. Vlada po njeno na nedopusten način v času koronske krize, ko se zdravstveno stanje ljudi slabša, "izkorišča razmere za uveljavljanje nekih zelo hudih političnih potez v družbene podsisteme države". Ker gre po njenem mnenju za edine neodvisne regulatorje v državi, politični vplivi nanje pomenijo konec pravne države in demokracije, zato pričakuje tudi odziv Evropske komisije.
Brez reforme združevanje nima smisla
Dr. Bogomir Kovač, ekonomist: "Dejstvo je, da je v Sloveniji na eni strani nastala cela vrsta agencij. Raznoraznih agencij, ki niso zgolj nadzorne narave, je zelo veliko. Po drugi strani pa je povsem jasno, da zgolj njihovo združevanje, ne da bi v ozadju stala zelo resna reforma celotnih upravnih procesov, nima velikega smisla. Namera vlade, ki skuša zgolj z združevanjem navidezno debirokratizirati državni aparat, po drugi strani pa koncentrirati in združevati nadzorne funkcije, ki so po pravni plati nezdružljive, je sporna. Očitno je namera vlade ne toliko procesna in organizacijska, temveč predvsem politična. S spremembo organizacijskih oblik želi priti do nove organizacije in novih upravljavskih vzvodov, kar predstavlja nevarno koncentracijo in politizacijo politične moči. Zdajšnja namera odkrito kaže na politične motive in interese sedanje vlade po obvladovanju državnih regulatornih organov. Po drugi stran pa bi potrebovali reformo na tem področju, vendar z mnogo širšimi in mnogo bolj kompleksnimi pristopi. Vlada želi moč, manj pa spremembo sistema. Za ceno manjše učinkovitosti in hipertrofiranosti velja ostati v okviru obstoječih institucij, kot pa da gremo v neko reformo, ki to ni. V ozadju je upravljavska politična namera. To vidimo tudi pri demografskem skladu."
Podobnega mnenja je tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec: "V nasprotju s pravnim redom EU in s kakršnimikoli normami skuša vlada na hitro, praktično čez noč, združiti vse regulatorje pod eno streho pod krinko racionalizacije. Vsem nam je jasno, da gre za podreditev sistema in ščitenje koruptivnih praks." Po oceni bivše premierke Alenke Bratušek vlada nima strokovne utemeljitve za združevanje regulatornih organov pod dve agenciji, tudi pravno je takšen ukrep po njeni oceni na zelo trhlih nogah, saj morajo biti agencije neodvisne.
Ministrstvo za gospodarstvo sicer trdi, da povezovanje nekaterih regulatornih organov poteka v luči debirokratizacije kot enega ključnih ciljev vlade. V svetu obeh načrtovanih agencij bi sedelo sedem članov, imenovani pa bi bili za dobo šestih let. Upravo bi sestavljali štirje člani, odločitve bi sprejemala z večino glasov. Člane uprave, ki bi bili imenovani za obdobje petih let, bi imenovala vlada na predlog sveta, ki bi izvedel javni natečaj.
Praktičen primer, zakaj si po mnenju koordinatorja Levice Luke Mesca želi vlada podrediti osem ključnih regulatorjev, je ta, da želijo počistiti z ljudmi, ki v agencijah razmišljajo s svojo glavo, poleg tega pa so se združevanja lotili zaradi ozkih lastnih interesov. Glede slednjega je Mesec spomnil, da agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pravkar preiskuje ravnanje ministra za okolje Andreja Vizjaka zaradi suma zlorabe notranjih informacij pri nakupu Petrolovih delnic pred deregulacijo cen naftnih derivatov.
V ATVP so se tako kot v drugih agencijah na načrte vlade odzvali z veliko mero zaskrbljenosti. Menijo, da je odločitev o združevanju z agencijo za zavarovalniški nadzor, ki ga snuje vlada, politična in nanjo nimajo vpliva. Izpostavili so, da ATVP ni sodelovala v nobeni fazi priprave, še več, osnutka niso prejeli v mnenje. V ATVP izpostavljajo, da mora biti regulator kapitalskega trga organ, ki je samostojen in neodvisen, a ne zgolj na papirju. Na to so Slovenijo večkrat opozorile mednarodne institucije, kot so Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Mednarodni denarni sklad, Evropska komisija in Evropski organ za vrednostne papirje in trge.
Ogrožena tudi varnost letalskega prometa
"Predlog ni usklajen z več evropskimi direktivami, predvsem v smislu zagotavljanja neodvisnega delovanja agencije kot regulatornega organa - to zahtevajo direktive na vseh področjih, za katera je pristojna agencija. Poleg tega na področju elektronskih komunikacij okvirna direktiva in direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah celo prepovedujeta, da bi se v času mandata direktorja spreminjalo pogoje oziroma da se mandat prekine zaradi organizacijske spremembe," je izpostavila Tanja Muha, direktorica agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki bo bdela nad izbiro ponudnikov storitev 5G.
V javno agencijo za trg in potrošnike bi združi agencije:
za energijo,
za komunikacijska omrežja in storitve (Akos),
za varstvo konkurence (AVK),
za varnost prometa,
za civilno letalstvo,
za železniški promet.
V javno agencijo za finančne trge bi združili agenciji:
za trg vrednostnih papirjev (ATVP),
za zavarovalni nadzor.
Še ostrejša opozorila pred združevanjem pa so prišla iz agencije za civilno letalstvo (CAA). S predlogom zakona se ne strinjajo, saj bi lahko s tem ogrozil celo varnost v letalskem prometu. "Predlagana ureditev v principu krši mednarodnopravno vzpostavljeni sistem, ki gradi varnost civilnega letalstva na temelju kompetentnega pristojnega organa. Predlog zakona je v nasprotju z vsemi predpisi s področja letalstva," poudarjajo v CAA, kjer se tudi sprašujejo, za kakšno racionalizacijo gre, saj ima Slovenija 17 agencij, v dve agenciji naj bi združili osem agencij, ostalih devet pa bi ostalo samostojnih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
