Rejci drežniške koze upajo na višje spodbude

Vse več zanimanja za rejo avtohtone drežniške koze, število živali se je povečalo od 600 na tisoč, kar pa je še vedno malo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Drežniška koza je avtohtona slovenska pasma.
Metka Žan Lotrič

Rejcev avtohtone drežniške koze je zgolj 37. Večina jih je v Posočju, vendar povsod po Sloveniji nastajajo novi tropi. V povojih so prizadevanja za vpis koze v register nesnovne dediščine. V drežniškem obratu za predelavo mesa drobnice bodo poleti začeli delati kozjo salamo. Rejci upajo na višje spodbude.

"Reja koz je veliko bolj zahtevna kot reja ovac. Koze imajo poseben karakter in medsebojno hierarhijo, lahko se tudi stepejo," pripoveduje Janja Berginc iz Drežniških Raven, ki ima v hlevu 38 odraslih koz in 45 kozic in kozličkov. Molze dvakrat na dan in iz mleka izdeluje sir, skuto in jogurte. Vse pridelano proda v glavnem na domu.

Ponudba zaostaja za povpraševanjem

Po kozicah za rejo, kozjem mesu, mleku in siru je povpraševanje veliko, ponudba pa daleč zaostaja. Vse kaže, da se bo njihovo število povečevalo. "Vse moje kozice, torej živali ženskega spola, so rejci iz vse Slovenije rezervirali vnaprej, v zakol gredo zgolj kozlički ali pa stare živali. Promocijo si rejci delamo predvsem sami. Pred leti mnogi ljudje sploh vedeli niso, da obstaja avtohtona pasma drežniška koza," pravi Berginčeva.

 

Tudi stroka ji namenja več pozornosti. Nedolgo tega so v Kobaridu pripravili Dan drežniške koze, v okviru katerega je svoje delo predstavila Javna služba genske banke v živinoreji, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete. Vodja službe Danijela Bojkovski je rejcem in zainteresirani javnosti med drugim orisala barve in barvne vzorce pri drežniški kozi, genetsko karakteristiko, določanje očeta pri kozličih z genskimi testi, pa tudi pobudo za zaščito reje drežniške koze kot nesnovne dediščine. "Država namenja subvencije, prav tako imamo za to pasmo predvidene podpore v okviru našega programa," pravi. Subvencije so nizke. "Zanemarljive so, komaj 25 evrov na kozo na leto," realnost razkriva Berginčeva.

Trop 40 koz komaj omogoča preživetje

Iz prve roke pove, koliko reja okoli 40 koz prinaša: "V obdobju laktacije od maja do oktobra pri eni kozi namolzem 400 litrov mleka, ga predelam in vse prodam. Vendar iztržek komaj zadošča za preživetje enega človeka. Soočamo se z izjemno rastjo stroškov. Vse seno moram kupiti, cena krmil se je dvignila za 50 odstotkov, sira pa za toliko ne morem podražiti. Kilogram stane 25 evrov."

 

Precej rejcev redi ovce in koze. Dovoljeno je kombiniranje ovčjega in kozjega mleka v ovčjem siru, vendar mora biti odstotek kozjega mleka napisan v deklaraciji. Izdelujejo tudi mešani kozje-kravji sir, sir smejo narediti iz mešanice treh vrst mleka, ovčjega, kozjega in kravjega.

Butična specialiteta kozja salama

Kot pravi odgovorni za razvoj podeželja v Triglavskem narodnem parku Davorin Koren, je v reji koz ogromen potencial, površin je na voljo veliko, povpraševanje daleč presega ponudbo. Koze so poleg tega tudi dragocen čistilec terena. "Domačini pravimo, da pasejo v 'luft', objedajo podrast, trava je zadnja na njihovem jedilniku," slikovito pove Janja Berginc.

 

Kozjega sira iz mleka na policah trgovin sploh ni, rejci vse prodajo na domu. Dragocena butična ponudba bo salama iz mesa drežniške koze, ki mora vsebovati 35 odstotkov kozjega mesa, ostalo je svinjsko meso, ovčjega v tej salami ne bo. Delali jo bodo v drežniškem obratu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta