Klara Širovnik
"Gospa, če slišim še eno besedo o tem koronavirusu, se mi bo zmešalo," nas je pred Merkatorjem nasproti Kardeljeve ploščati najprej zavrnila 63-letna Marija A.. Do prodajalne pripešači v treh minutah, s sabo pa vedno vzame tudi svojega kužka. Ob 11. uri dopoldne pred trgovino ni bilo gneče, med nakupovalci pa je bilo opaziti nekaj upokojencev, pa tudi veliko študentov. V trgovino venomer prinese tudi vrečko iz blaga, saj so plastične, po njenih besedah, "napačne na veliko nivojih". Vrečka srednje velikosti ji ustreza tudi ob vsesplošni paniki zaradi koronavirusa. "Ja kaj, a jo naj zamenjam za avtomobilsko prikolico?" nas osorno povpraša, a se že v naslednji sekundi nekoliko omehča. "Ne, saj smo previdni. Dobro je, da vemo, kaj se dogaja. Ne bi bilo pravično, da bi nam zamolčali. Sva pa zaradi virusa z možem vseeno raje odpovedala izlet na Hrvaško. Vseeno pa nisva prestrašena," nam zaupa. A za slabo počutje Slovencev smo po njenem mnenju zaslužni prav mediji. Vprašanje, ali bo v prihodnjih dneh nakupila večje količine hrane, ki ima daljši rok trajanja, odločno zavrne. "Jaz imam v špajzi vedno kak paket več, a nič pretiranega."
Najprej strašijo, nato zmerjajo s histeriki
Čeprav smo sprva tudi mi želeli zgolj preveriti, ali v trgovinah beležijo veliko povpraševanje po trajnih izdelkih, so nas besede sogovornice spodbudile k novinarski samorefleksiji. V mnogih glasnih medijih se pojavljajo prispevki, ki v prvi vrsti opozarjajo na "izropane trgovine", v naslednjem stavku pa občinstvu zabičajo, da "ni razloga za paniko". Ni testenin, primanjkuje omak, ljudje polnijo vozičke, povečano je povpraševanje po konzervirani hrani. "Nazadnje je bila taka gužva na prvi dan vojne," je za oddajo 24 ur recimo pojasnil nek slovenski mlinar, sledili pa so posnetki praznih trgovinskih polic. Da gre za nepotrebni senzacionalizem, pritrjuje izr. prof. dr. Dejan Jontes s Fakultete za družbene vede, ki se ukvarja s preučevanjem medijev. "Poročanje o pomanjkanju zalog je še en vidik ustvarjanja histerije. V zadnjem času so recimo pogosti članki o tem, kako je v neki drogeriji zmanjkalo razkužila, zraven pa je fotografija prazne poličke, kjer je bilo prej pet razkužil, zdaj pa ni nobenega. In potem napletejo celo zgodbo o tem, kako da na virus 'nismo pripravljeni' in da nam 'zmanjkuje zaščitne opreme'," pristavi in doda, da tako novinarstvo "k ničemer ne prispeva, le k histeriji, ki pa je zelo dobra podlaga za zelo problematične politične ukrepe."
Dejan Jontes poudarja, da so problematični tudi prispevki o smrtnih žrtvah, pri katerih občinstvo ne dobi informacij o tem, koliko so bile te osebe stare in kakšno je bilo njihovo siceršnje zdravstveno stanje. "Vse to ustvarja paniko. Medijska agenta pa gre z roko v roki z nastajajočo politično agendo," je prepričan. Vendar pa to ne pomeni, da opozoril zdravstvene stroke o preventivnih ukrepih ne gre jemati skrajno resno! "Za samozaščito boste naredili več, če si umivate roke s toplo vodo in milom, kot če samo spremljate poročanje medijev o tej temi," je prepričan Jontes.
Je to "izropanost"?
Še pred tedni nas ni presenečalo dejstvo, da je zvečer v trgovini pač nemogoče kupiti sveže žemljice. Danes se tako pomanjkanje hitro sprevrže v razpravo o koronavirusu. O morebitni 'izropanosti' zalog povprašali tudi eno od prodajalk, ki pa je pogovor zavrnila z besedami, da "oni o tem ne smejo govoriti". V drugi prodajalni nam pa nam je prodajalka najprej pojasnila, da je "med kupci precejšnja panika", ko pa smo jo povprašali, ali je prodaja res narasla, je te besede zavrnila. "Ne, sploh ne opažamo, da bi bil kak porast, mogoče med določenimi posamezniki, ampak ne pa v splošnem. To se bolj dogaja v prodajalnah v obmejnih krajih," je dejala.
