Reševanje s helikopterjem: Prihranijo živce in čas, ohranijo življenja

V nadvse umirjenem, sicer predprazničnem jutru na Letališču Edvarda Rusjana Maribor prav nič ni dajalo vtisa, da bi bila v neposredni bližini v polni pripravljenosti ekipa, ki bi utegnila v naslednjih trenutkih na terenu reševati življenja. Pa to naj si dežurna posadka, sestavljena iz pripadnikov Slovenske vojske (SV) in medicinskega osebja, šteje v čast, da zdaj z že rutiniranim postopkom aktivacije ne izgublja časa, dvoma o nujno potrebni usklajenosti in kolegialnosti znotraj ekipe pa ne dopušča niti s sproščenim jutranjim zborom ob našem prihodu.

Z mariborsko bazo do porasta aktivacij

V leto 2018 sega razširitev sistema z ustanavljanjem baze na Štajerskem in s tem je bil narejen pomemben korak - okrepitev angažiranosti posadk v vzhodnem delu Slovenije. Tako se zdaj brniška ekipa osredotoča na zahodni del, z glavno bazo pa so prisotni na letališču Cerklje ob Krki pri Brežicah, kjer je v 120-minutni pripravljenosti na voljo ekipa za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. "Ostale posadke so v 15-minutni pripravljenosti. To ne pomeni, da v tem času poletimo, to je maksimalni čas, ki nam je dovoljen," razlaga namestnik poveljnika 15. polka vojaškega letalstva Robert Špernjak. "Tri minute potrebujemo, da pridemo do helikopterja, in dve do tri minute, da startamo in vzletimo," zagotavlja Špernjak.

Poletni meseci najbolj obremenjeni

Ekipe se sicer dnevno menjavajo, rotirajo tudi med lokacijami, kar zagotavlja vzdrževanje forme v različnih tipih nalog. Specifično je gorsko reševanje, Špernjak navaja posebno znanje za lebdenje v steni, tudi spuščanje po vitlu. Posadke v sestavi dveh pilotov, letalskega tehnika, zdravnika in diplomiranega zdravstvenika so letos na vseh lokacijah opravile skupno 713 akcij, mariborska jih je od tega izvedla 151. Število z leti narašča, samo za primerjavo: v letu 2013 je bilo skupno 156 akcij, lani pa 645. Porast pripisujejo dodatni bazi, ker je prej brniška ekipa pokrivala celotno Slovenijo, leti pa so bili za vzhodni del predolgi, pravi Špernjak. Izpostavlja, da so začeli tudi prevoze inkubatorja, novorojenčkov, opravljajo še sekundarne prevoze, to je medbolnišnični transport.
Največkrat so v dnevu poleteli štirikrat, razlagata sogovornika, v povprečju pa akcija traja eno uro, tudi do uro in pol. Če imajo dovolj goriva, so možna prehajanja z ene intervencije neposredno na drugo. Se pa te razlikujejo tudi glede na obdobje v letu, Mally pravi, da bi lahko govorili o sezonskih nihanjih. Najbolj obremenjeni so meseci junij, julij in avgust, takrat je posebno veliko reševanj planincev.

Znotraj helikopterja delujejo združeno

Zvrstijo se različno zahtevne akcije, nam sicer v še vedno mirnem dopoldnevu, ko kaže, da poziva ne bo, razlagata Špernjak in Mally. Slednji se kot posebno psihološko obremenjujoče nesreče spominja padca dekleta iz stolpnice na Koroškem: "To je bilo že v temnem delu, torej tik pred koncem našega delovnega časa, tako da smo praktično celo intervencijo izvajali v temi."