V času vedno hitrejšega tehnološkega razvoja družbe je marsikomu težko slediti vsem novostim že na svojem delovnem področju, kaj šele v drugih panogah. Pa vendar strokovnjaki poudarjajo, da je vseživljenjsko učenje danes še pomembnejše, kot je bilo pred desetletji. Kako slediti trendom in ohranjati zaposljivost na hitro spreminjajočem se trgu dela, smo se pogovarjali s Karmen Vaupotič, vodjo razvoja in kakovosti v Fundaciji za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma.
"Vseživljenjsko učenje je danes še veliko bolj pomembno, je investicija v novo znanje, s katerim bomo uspešnejši na poklicnem in tudi na osebnem področju," meni Vaupotičeva in opozarja, da znanje, pridobljeno z rednim šolanjem, sčasoma zastara. Hkrati pa nanotehnologija, digitalizacija in uvajanje novih tehnoloških procesov od zaposlenih zahtevajo prilagoditve novim načinom dela, kot jih narekuje peta industrijska revolucija povezovanja ljudi in strojev, zato je ključno vlaganje v pridobitev novih delovno specifičnih kompetenc in strokovnega znanja. "Obenem pa moramo ves čas pridobivati in ohranjati tako imenovana mehka znanja, socialne veščine, kot so sposobnost komunikacije, delovanja v timu, medgeneracijsko sodelovanje, kompetence s področja reševanja konfliktov in upravljanja časa, ki jih lahko uporabimo na kateremkoli delovnem mestu. Te veščine izboljšujejo klimo v podjetju in lahko pomagajo zvišati produktivnost," poudarja sogovornica.
Motivacija je spodbuda delodajalca
Na vprašanje, ali se dovolj zavedamo nujnosti vseživljenjskega izobraževanja, Karmen Vaupotič odgovarja, da se o tem sicer veliko piše in govori, v praksi pa zaznava razlike v dojemanju pomena in koristnosti slednjega, ki so odvisne denimo od področja dela, posameznikove izobrazbe in tudi zunanje motivacije. "Vseživljenjsko učenje zahteva od posameznika tudi veliko odrekanja, predvsem prostemu času in času z družino. Komur so izpopolnjevanje samega sebe, vedoželjnost in napredovanje v karieri bolj pomembni, se bo prej odločil za vključevanje v dodatno izobraževanje. Delodajalci lahko pomagajo s tem, da zaposlenim omogočijo vsaj del dodatnega izobraževanja opraviti med delovnim časom, to precej prispeva k njihovi motivaciji, in tako posamezniku ostane še nekaj prostega časa za družino in zase. Enako učinkovita spodbuda je nasvet delodajalca, na katerem področju naj zaposleni pridobi dodatno znanje," razlaga Vaupotičeva.
Kam po informacije
Vsi zaposleni, ki se pri svojem delu srečujete s spremembami na delovnem mestu, tudi samozaposleni, in želite dodatno podporo pri izobraževanju in kariernem razvoju, lahko dobite dodatne informacije na elektronskem naslovu Fundacije Prizma, tajnistvo@fundacija-prizma.si, oziroma po telefonu 02 333 13 30.
Ponekod se po besedah sogovornice delodajalci sproti posvečajo kariernemu razvoju zaposlenih, s katerim ti nadgrajujejo svoje znanje in ohranjajo zaposljivost ne le v tej organizaciji, temveč tudi, če gredo drugam. "Znanje odnesemo s seboj, nihče nam ga ne more vzeti, in v kombinaciji z delovnimi izkušnjami se krepi kompetentnost posameznika," poudarja Vaupotičeva. Poleg prej naštetih mehkih veščin je nujno dopolnjevati digitalne kompetence in znanje informacijskih tehnologij, ki je danes potrebno na prav vseh delovnih področjih.
Pomoč potrebujejo delodajalci in delavci
Fundacija Prizma na območju Podravja v okviru mednarodnih in nacionalnih projektov izvaja dva nacionalna projekta, in sicer za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc in za razvoj kariere zaposlenih, ki se bodisi soočajo z novimi nalogami v svoji delovni organizaciji bodisi jim grozi izguba zaposlitve. "Projekt Štartaj kariero s potencialom! je namenjen po eni strani delodajalcem, ki se srečujejo s kadrovskimi, organizacijskimi, tehnološkimi spremembami, imajo povečan obseg dela ali uvajajo nove tehnologije. Zaradi tega dotedanje zaposlene prerazporejajo na nova delovna mesta in zaposlujejo nove sodelavce. Po drugi strani pa zaposlenim, ki bodo ohranili zaposlitev, vendar pod spremenjenimi pogoji dela, krepimo motivacijo za nadaljnji karierni razvoj in učenje, tako da prepoznajo svoja močna in šibka področja kompetenc, ter jim glede na potrebe po izpopolnjevanju kompetenc omogočimo financiranje dodatnega izobraževanja, ki ga potrebujejo za delo in življenje. Tako zagotavljamo podporo pri kariernem razvoju in pridobivanju znanj, ki jih posamezniki potrebujejo za hitrejšo prilagoditev in razvoj potenciala za obvladovanje novih nalog in delovnih izzivov," razlaga Karmen Vaupotič. Nanje pa se obračajo tudi delodajalci, ki zapirajo dejavnost, a se želijo od zaposlenih posloviti kot odgovoren delodajalec.
"Že v odpovednem roku ponudimo zaposlenim izobraževanje, s katerim jih poskušamo opolnomočiti, jim pomagamo premagati stisko, še preden se prijavijo na zavod za zaposlovanje. Ponudimo jim pogovor z zaposlitvenim svetovalcem, delavnice s področja socialnih veščin, učimo jih, kako pristopiti do novih delodajalcev. Lahko jih tudi dokvalificiramo, jih vključimo v nacionalne poklicne kvalifikacije, strokovna izobraževanja, seminarje," našteva sogovornica. "Z novim znanjem so na trgu dela bolje zaposljivi in bolj privlačni za delodajalca. V zadnjih šestih mesecih se je pokazalo, da udeleženci naših izobraževanj hitreje najdejo novo zaposlitev, kar je bilo v času pandemije covida-19 zelo spodbudno."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
