Samo aprila 29 škodnih dogodkov. Kosmatinci vse pogostejši tudi na Štajerskem. Če srečamo medveda ...

Saša Britovšek
11.05.2021 17:30
V Sloveniji živi nekaj več kot tisoč medvedov in spomladi so še bolj aktivni.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Sloveniji naj bi živelo več kot tisoč rjavih medvedov.
Foto: Miran KRAPEŽ
Miran Krapež

V zadnjem mesecu so bila na širšem območju Štajerske srečanja z medvedi ali zgolj posledicami njihovega početja precej pogosta. Medvedko z mladičkoma so opazili v bližini Celjske koče, medvedjega mladiča v Lipoglavu v okolici Slovenskih Konjic, rjavega medveda oziroma njegove sledi na nekaj lokacijah na Pohorju in tudi na drugi strani Drave, na Kozjaku, kjer je razdejal enega od čebelnjakov. Pred nekaj dnevi pa tudi v Halozah, a tam se je za medveda žalostno končalo. Lovec je namreč v bližini naselja Čermožiše v občini Žetale ustrelil okoli tri leta starega medveda, ko ga je ta presenetil na lovu.

Spomladi večja aktivnost medvedov in tudi ljudi

Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je pri nas več kot tisoč medvedov. Največ jih živi na Kočevskem in Notranjskem, gostota medvedov pa se od tam zmanjšuje proti jugozahodu, severu in severozahodu. Za natančne ocene njihovega števila morajo vsako leto še upoštevati relativno rodnost tukajšnjih medvedov in vso zabeleženo smrtnost v preteklem in tem letu.

"Spomladanski meseci so tisti čas, ko se tako pri medvedih kot pri ljudeh povečata aktivnost in prisotnost v gozdu. Medvedi prekinejo zimsko mirovanje in si začnejo iskati hrano, da nadoknadijo čez zimo porabljeno energijo, tudi medvedji mladiči v tem času toliko odrastejo, da zapustijo brlog in lahko začnejo hoditi naokrog z medvedko," pravi Matej Bartol iz ZGS. Dodaja, da se v tem času seveda povečajo možnosti za srečanje človeka in medveda, saj tudi nas premami lepo vreme in smo več v gozdovih. Zato je prav, da če ne drugače, vsaj v tem letnem času poiščemo priporočila, kako ukrepati, če naletimo na medveda, medtem ko se rekreiramo, nabiramo gobe ali napravljamo drva. Z medvedom se lahko srečajo tudi čebelarji. Bartol namreč opozarja, da nezaščiteni ali neustrezno varovani čebelji panji spadajo med objekte, na katerih medved najpogosteje povzroči škodo. Dodaja, da je čebelje panje mogoče relativno enostavno in zelo učinkovito zavarovati z električno ograjo. Ustrezna je po njegovih besedah električna mreža ali večžični električni pastir z vsaj šestimi žicami, pri postavitvi pa je treba paziti, da so elektrificirane žice napeljane okrog celotnega čebelnjaka in da se spodnja žica lepo prilagaja terenu, tako da se medved ne more splaziti pod njo.

Medved, kot so ga ujele kamere Zavoda za gozdove Slovenije
Foto: Arhiv ZGS
 
Arhiv Zgs

Kosamtinec je prišel po med

Dolgoletni čebelar Janko Šarman iz Selnice ob Dravi se z medvedom sicer ni srečal iz oči v oči, a ko je konec aprila neki popoldan prišel na ogled svojega čebelnjaka, je začuden opazil, da se je okoli panjev zgodilo nekaj neobičajnega. Prostostoječi panji so bili razmetani po okolici vsaj petdeset metrov stran, razbiti, čebele verjetno izgubljene ali pomorjene. Ob razdejanju je naprej pomislil na vandale in se odpravil na policijsko postajo Ruše. Tam so mu povedali, da gre verjetno za medveda, ki so ga opazili na posnetkih nadzornih kamer v okolici. Tako je škodo na čebelnjaku moral prijaviti zavodu za gozdove. "Kaj takega se mi še ni nikoli zgodilo, čeprav sem čebelar že od leta 1956. Moji panji so precej na samem, a nikoli nisem pomislil, da bi lahko v njihovi bližini srečal medveda, čeprav je verjetno prišel ponoči. Takrat pa tudi ne hodim na hrib k čebelam. A vseeno, človek se ob tem počuti kar malo neprijetno. Prej bi pričakoval kak nered zaradi divjih svinj kot pa medveda. Ko sem se pogovarjal s kolegi, so mi povedali, da naj upam, da je šel le mimo, ker potem se ne bo vračal. Če pa se je naselil kje v bližini, se lahko uničevanje čebelnjaka ponovi," zaskrbljeno pravi Šarman, ki se je s čebelarstvom začel ukvarjati že zelo zgodaj, pri petnajstih letih.

Vsi, ki se med svojim delom ali v prostem času veliko zadržujejo v gozdu, sploh na območjih, kjer so v preteklosti že potrdili prisotnost medveda, bi morali biti seznanjeni s primernim vedenjem v takšnih okoliščinah. Pomembno je tudi, da znamo oceniti okoliščine srečanja z medvedom, svetujejo tako na zavodu za gozdove kot tudi v okviru mednarodnega projekta Life Dinalp Bear, kjer si prizadevajo za celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda na severni Dinari in v Alpah.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta