Kljub vladnim ukrepom za blažitev gospodarskih posledic pandemije koronavirusa se najbolj prizadete panoge v podravski regiji borijo za preživetje, njihovi zaposleni pa za delovna mesta. Po podatkih Ajpesa je bilo v lanskem koronskem letu v Podravju ob 2980 podjetjih, vpisanih v poslovni register, hkrati izbrisanih kar 2653 podjetij. Še bolj porazna statistika je pri samostojnih podjetnikih: lani jih je bilo izbrisanih 1985 ob 2211 vpisanih. Samo januarja letos pa je prenehalo s poslovanjem 168 podjetij in 150 samostojnih podjetnikov.
Med dejavnostmi, ki so prenehale s poslovanjem, jih je največ v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil. Spomnimo, da smo nazadnje v Večeru pisali o stečaju podjetij Avtohiša Kolmanič in Flamin avto z 28 zaposlenimi. Med samostojnimi podjetniki je največ izbrisov strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (382), kot pri podjetjih jim sledijo trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (234) ter kulturne, razvedrilne in športne dejavnosti (213). Po podatkih Ajpesa se je lani v Podravju v stečaju znašlo 122 gospodarskih družb in 19 samostojnih podjetnikov. Januarja letos je v stečaju pristalo še devet podjetij.
V Podravju in Pomurju največ brezposelnih
Zapiranje dejavnosti in stečaje čutijo tudi v območni enoti Zavoda za zaposlovanje Maribor, kjer direktor Bernard Memon ugotavlja, da je epidemija najbolj vplivala na poklice v gostinstvu, turizmu in storitvenih dejavnostih. Tako je v Podravju brez dela že 3710 zaposlenih v gostinstvu, od tega samo natakarjev 1635. Ob tem trenutno brezposelni pričakujejo, da se bodo s sprostitvijo ukrepov ponovno zaposlili pri zadnjem delodajalcu. Zavod jih v tem obdobju usmerja na druga delovna mesta. Največ jih je na področju gradbeništva, predelovalne dejavnosti in zdravstva ter socialnega varstva, za kar pa brezposelni v večini primerov niso usposobljeni. Največ priložnosti za zaposlitev pa je bilo v tem obdobju v velenjskem Gorenju. In kaj kažejo napovedi, se bo v prihodnje stanje brezposelnosti stabiliziralo ali se bo brezposelnost še naprej zviševala? "V zadnjih mesecih leta 2020 smo v Podravju beležili 10,1-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti, medtem ko je bila ta v osrednjeslovenski regiji osemodstotna. Slabše rezultate od Podravja smo beležili le še v Pomurju, kjer je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 11,7 odstotka. Ocenjujem, da se bo brezposelnost ob koncu leta 2021 nekoliko povečala v primerjavi z decembrom 2020, ne pričakujem pa drastičnega poslabšanja," še meni Memon.
V Coni Tezno nekaj sto manj zaposlenih
Gorazd Bende, direktor Cone Tezno, pove, da v sklopu nje še vedno deluje več kot dvesto podjetij. Z izjemo Cimosa, ki je lani zaprl svoja vrata, ko je brez dela ostalo 200 ljudi. "Največji vpliv pandemije se odraža pri zmanjšanju zaposlenih za nekaj sto, te številke pa bi se lahko povečale, ko vlada z ukrepi ne bo več subvencionirala čakanja na delo in ko bodo prejemniki pomoči lahko pričeli zmanjševati število zaposlenih," napoveduje Bende in dodaja, da je predvsem pri dobaviteljih avtomobilski industriji pritisk na cene vedno večji. Tudi podjetje Tam Europe, ki je v kitajski lasti, v času pandemije ni veliko proizvedlo, njihova naročila pa bodo odvisna od hitrosti okrevanja letališkega prometa. A Bende ostaja optimist in vidi priložnosti v deglobalizaciji, pospešku digitalizaciji, bolj fleksibilnih oblikah dela ter v energetski in okoljski transformaciji.
"Vsake krize bo enkrat konec"
O posledicah pandemije za gospodarstvo so ta teden govorili tudi na mariborski Doba Fakulteti. Ekonomist in dekan dr. Rasto Ovin je ocenil, da ima pandemija za globalno gospodarstvo hujše posledice kot finančno-gospodarska kriza iz leta 2009: "Po vsem svetu imamo nazadovanje gospodarske rasti, predvsem v deželah v razvoju, tudi v EU je BDP padel za 7,8 odstotka. A smo že v obdobju rasti, tako da bi lahko dosegli raven BDP-ja iz 2019. konec leta 2022." Tudi Ovin opozarja na povečevanje brezposelnosti v storitvenih dejavnostih in naraščanje javnega dolga. Zaradi negotovosti se je med prebivalstvom povečalo varčevanje, posledično pa je padla potrošnja. Med pozitivnimi posledicami Ovin ugotavlja, da trgi delujejo in da so se bolje pripravljena podjetja lahko hitreje prilagodila: "Povečuje se tudi deglobalizacija, predvsem pri naših izvoznih partnerjih, saj naša podjetja beležijo vedno več povpraševanja."
Brezposelni pričakujejo, da se bodo s sprostitvijo ukrepov ponovno zaposlili pri zadnjem delodajalcu
Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno, pa je dejal, da so imeli od marca do junija lani do 75-odstotni padec naročil avtomobilske industrije. "Najprej smo ljudem povedali, da ne bomo odpuščali, četudi takrat tega še nismo vedeli. Toda vsake krize je enkrat konec, zato je za gospodarstvo in podjetja pomembno, v kakšni kondiciji so. Mi smo v tem času usposabljali zaposlene in povečevali razvoj, še zlasti za električna in hibridna vozila, in uspeli, saj smo imeli v lanskem, koronskem letu celo boljše rezultate kot v letu 2019."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
