Matija Stepišnik
Združena levo-desna koalicija bi pozno sinoči v DZ lahko zrušila kandidatko za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Angeliko Mlinar. A je noč preštevanj glasov "vzela", ne nepričakovano, prvaka nacionalistov Zmaga Jelinčiča, poskrbel pa je še, da je bil še vsaj en poslanec SNS "na rezervo" vzdržan, saj je za zdaj še Desusov Robert Polnar od proračuna naprej "nevodeni projektil". S 44 glasovi za je za las preživela Mlinarjeva, s tem pa si je življenjsko dobo še nekoliko podaljšala razglašena posadka Marjana Šarca. Bolj kot tesen izid glasovanja - vseeno gre za vlado, ki nima večine v DZ - bi moralo premiera skrbeti, kako nemogoči so postali odnosi v koaliciji, možnosti razčiščenja in umiritve pa izgledajo slabe. Vlada, ki de facto opravlja tekoče posle, je kot Titanik v potopu, a za zdaj nekateri (še) ne morejo skočiti v čolne za evakuacijo. Njena preživetvena strategija je ta hip omejena na razmislek, da bodo "gurali", dokler bo pač še šlo, kakršnim koli resnejšim političnim ukrepom, kaj šele reformam, pa se je Šarec odrekel že, ko je še imel pakt z Levico.
V gospodarsko še vedno razmeroma stabilnih časih se Slovenija pogreza v spiralo nepredvidljive notranjepolitične nestabilnosti.
