Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je po pogovorih s predsednikom Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Brankom Mehom, predsednikom Združenja delodajalcev Marjanom Trobišem, izvršno direktorico Združenja Manager Petro Juvančič in predsednico Trgovinske zbornice Slovenije Marijo Lah predstavil temeljne dileme pri pripravi šestega protikoronskega svežnja ukrepov.
Trije modeli kritja fiksnih stroškov
Vlada pri pripravi šestega svežnja ukrepov v dogovorih s predstavniki gospodarstva načrtuje hitre, ciljno usmerjene in učinkovite rešitve: "Zelo dobro razumem stisko podjetnikov, saj izhajam iz gospodarstva, in se zavedam, kaj zanje pomeni sedanje že drugo zaprtje dejavnosti," je izpostavil Počivalšek in dodal, da je zdaj s šestim paketom ukrepov najbolj pomembno reševati predvsem mala in srednja podjetja.
Za zdaj ostaja še nekaj dilem, med katerimi Počivalšek izpostavlja kriterije za povračilo fiksnih stroškov. Ministrstvo je pripravilo tri modele ali kriterije: določen odstotek padca čistega dobička, odstotek padca prihodkov ali določen odstotek amortizacije. V pogovorih z gospodarskimi organizacijami bo ministrstvo do konca tedna pripravilo končni predlog za obravnavo na seji vlade. Že prihodnji teden pa bi šesti paket ukrepov lahko vložili v državni zbor.
Oprostitve plačila najemnin za podjetja
Druga odprta dilema je vezana na najemnine poslovnih prostorov. Ministrstvo predlaga popolno oprostitev najemnine za podjetja, ki zaradi omejitev ne morejo opravljati dejavnost in so v prostorih, katerih lastnik je država ali lokalna skupnost. Ob čemer ostaja odprto vprašanje, kako razbremeniti najemnin podjetja, ki poslujejo v zasebnih prostorih. Gospodarsko ministrstvo po avstrijskem vzoru predlaga oprostitev najemnin tudi v teh primerih, pri čemer bi bili najemodajalci v zameno oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in davka na premoženje, razbremenjeni pa bi bili tudi obveznosti vzdrževanja nepremičnin.
GZS: Dvig minimalne plače šele leta 2023
Gospodarska zbornica Slovenije med ukrepi za pomoč gospodarstvu med drugim predlaga zamrznitev dviga minimalne plače do 1. januarja 2023; od 20- do 80-odstotne subvencije za kritje fiksnih stroškov; nadomestila za izvajalce šolskih, občasnih in mestnih prevozov. Izplačano nadomestilo plače za delavce na čakanju pri delodajalcih, ki ne morejo opravljati dejavnosti, naj se povrne v znesku v celoti izplačanega nadomestila, ne le 80 odstotkov. Država naj krije bolnišnična nadomestila v času razglašene epidemije in delodajalce oprosti morebitnega vračila državnih pomoči, ki naj jih ti namenijo v investicijske, razvojne in raziskovalne namene.
Počivalšek je napovedal še, da bodo vsi ukrepi, tako že doslej sprejeti kot tudi novi iz šestega paketa, v prihodnje veljali za vsa podjetja, ne glede na število zaposlenih, kar je bil v prvih paketih pogoj za uveljavljanje nekaterih pomoči. Zavzema se tudi za rešitev vprašanja o dvigu minimalne plače, in sicer s partnerji v socialnem dialogu, ob čemer Počivalškovo ministrstvo podpira zahteve gospodarstva, da se zaradi izjemnih razmer preloži uveljavitev že uzakonjenega dviga minimalne plače: "Bistvena naloga vseh nas, vlade, gospodarstva in sindikatov, je v tej krizi ubraniti prav vsako delovno mesto," poudarja Počivalšek in opozarja na napovedi nekaterih podjetij, da bi jih načrtovani dvig plač lahko prisilil v selitev proizvodnje v druge države.
Za povrnitev plač čakajočim na delo in za skrajšan delovni čas
Branko Meh, direktor OZS, je pojasnil, da so vladi ta teden poslali dodaten nabor ukrepov za pomoč gospodarstvu s ciljem ohranitve delovnih mest. Vladi predlagajo, naj delodajalcem povrne celoten strošek, ki ga imajo z nadomestilom plače delavcem za čakanje na delo, torej celotnih 80 odstotkov nadomestila (bruto II). Za obrtnike in podjetnike, ki so morali svoje dejavnosti zapreti ali omejiti zaradi odloka države ali občine, pa naj se ne upošteva kriterij upada prometa za 20 odstotkov. Zavzemajo se tudi, da naj država delodajalcem povrne celoten strošek nadomestila plače delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom.
Glede vračila državne pomoči v OZS predlagajo, naj v šesti protikoronski paket uvede varovalko, da podjetjem ne bo treba v nobenem primeru vračati državne pomoči, če jim je bilo z odlokom prepovedano ali omejeno opravljanje dejavnosti. Opozarjajo še, da je zaradi kriznih razmer med obrtniki in podjetniki vedno več takšnih, ki niso upravičeni do ukrepov pomoči zaradi pogoja, po katerem morajo biti na dan vloge poravnani vsi davki in prispevki. "Mnogi si še niso opomogli od krize spomladi in vseh davkov ne morejo pravočasno poravnavati. Predlagamo, da se ta pogoj datumsko omeji na način, da so do ukrepov upravičeni vsi razen davčnih dolžnikov pred 13. marcem 2020." Glede plačilnih rokov pa predlagajo, da za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom trajajo osem dni: "Predlagamo tudi, da se vse davčne dajatve in prispevki brezpogojno in brezobrestno odložijo in da se s tem ne omeji upravičenosti do ukrepov pomoči," še pojasni Branko Meh.