Poslanci državnega zbora bodo danes glasovali o šestem protikoronskem zakonu (PKP6), v katerem so predvideni ukrepi za omilitev posledic drugega vala epidemije novega koronavirusa. Vlada pojasnjuje, da je nekatere ukrepe treba dopolniti (predvsem iz petega zakona, saj so bili sprejeti pred razglasitvijo epidemije), nekatere ponovno aktivirati (na primer subvencije podjetjem za čakanje zaposlenih na delo), nekatere pa podaljšati (na primer subvencioniranje skrajšanega delovnega časa).
Delno kritje fiksnih stroškov podjetij
Podjetja in samozaposleni, ki so jim prihodki padli za 30 odstotkov, lahko računajo na pomoč države z delnim kritjem fiksnih stroškov za oktober, november in december. Višina te pomoči se bo izračunavala po posebni formuli, ki ob prihodkih upošteva tudi število zaposlenih. Višina povračila bo odvisna od tega, ali je prizadetim podjetjem letos prihodek glede na lani upadel za več kot 70 odstotkov ali za 30 do 70 odstotkov. Izplačilo bodo podjetja za vse tri mesece skupaj prejela 20. januarja prihodnje leto.
Subvencioniranje čakanja na delo
Minister za finance Andrej Šircelj je po poročanju STA včeraj dejal, da PKP6 podaljšuje nadomestilo plačil za začasno čakanje na delo, vendar s spremembo, da lahko podjetja dobijo stoodstotno nadomestilo. V tem primeru je ta dovoljena državna pomoč omejena na 800.000 evrov, pri čemer znesek vključuje tudi že prejeto pomoč. Z podjetja, ki se bodo odločila uveljaviti nadomestilo v višini 80 odstotkov, njegov znesek navzgor ne bo omejen. Za stoodstotno povračilo bi se lahko odločila zlasti mikro in manjša podjetja.
Rokohitrsko o maturi in akreditacijah
Tudi na področju izobraževanja se z argumentom epidemičnih časov poskušajo vnesti rešitve, ki terjajo sistemski pristop. Tako je ministrstvo za izobraževanje predlagalo, da bi izenačili vpisne pogoje na fakultete na način, da bi bilo vseeno, ali ste končali poklicno ali splošno maturo. Stroka se je uprla in še pred obravnavo na matičnem parlamentarnem odboru so z ministrstva sporočili, da pri predlogu ne bodo vztrajali. Koalicija pa je napovedala dopolnilno, s katerim bi maturitetni člen umaknili. Ostaja pa v predlogu PKP6 predlog, s katerim bi visokošolskim ustanovam podaljšali akreditacije. Pri tem je državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Damir Orehovec trdil, da je tak predlog dala Nacionalna agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), a so s slednje to zanikali. Zapisali so, da člani agencije niso bili vključeni v oblikovanje omenjenih dveh predlogov, ki sta neustrezna in bi lahko imela nepopravljive posledice za kakovost srednješolskega in visokošolskega izobraževanja. Zavzeli so se za sistemski pristop in dogovor vseh visokošolskih deležnikov o tem. (um)
Skrajšan delovni čas: včeraj črtali, danes pozabili glasovati
Vlada predlaga podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ni pa v predlogu PKP6, o katerem bodo danes glasovali poslanci, vpisano obdobje, to je podaljšanje do konca junija 2021. V ponedeljek je odbor za finance to določbo iz zakonskega besedila črtal, ker naj bi jo na predlog pravnikov uredili v drugem zakonu. Včeraj so na odboru o tej določbi "pozabili" glasovati. Poslanka SMC Janja Sluga je napovedala, da bo ta ukrep s sklepom podaljšala vlada.
Krediti? Moratorij za odplačevanje kreditov se podaljša
Vlada predlaga podaljšanje moratorija za odplačevanje kreditov do 31. januarja prihodnje leto z možnostjo dodatnega podaljšanja za šest mesecev. Sproščena je jamstvena shema, ki bankam omogoča, da dobijo jamstvo za kredite podjetjem, zgornja meja posojila bo dvignjena na 25 odstotkov prihodkov, odpadla pa bo zahteva obveznega pobota.
Najemnine? Oprostitev plačila za poslovne prostore v lasti države in občin
Najemniki poslovnih prostorov v lasti države in občin, ki zaradi vladnih ukrepov ne morejo opravljati dejavnosti, lahko računajo, da bodo od 19. oktobra oproščeni plačila najemnin. Dodatno je odbor za finance to ugodnost ponudil uporabnikom športnih objektov in površin v lasti države in občin.
(Pre)visoke globe
Vlada se je v okviru PKP 6 dotaknila tudi določb zakona o nalezljivih boleznih. Za kršitelje odredbe o omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi je predvidena kazen od tisoč do deset tisoč evrov, za organizatorje shodov in tiste, ki javno pozivajo h kršitvi predpisov ali odredb, pa od 1500 do 15 tisoč evrov. Opozicijske LMŠ, SAB, Levica in SD temu nasprotujejo, SMC je proti tako visokemu kaznovanju tistih, ki se zbirajo. Dr. Miha Šepec z mariborske pravne fakultete, strokovnjak za prekrškovno in kazensko pravo, pa razlaga, da bi vlada lahko predpisala kazni, kot je doslej najvišje v zakonu o nalezljivih boleznih za posameznike, to je 4000 evrov. Predlagane globe so po njegovem nesorazmerno visoke. "Za primerjavo, nekdo, ki se bo družil s kolegom in kjer zelo verjetno ne bo nikakršnega resnega ogrožanja drugih, bo po novem predlogu vlade lahko sankcioniran s 1000 evri kazni, popolnoma vinjen ali zadrogiran voznik avtomobila, ki je za udeležence v prometu smrtno nevaren, pa s 1200 evri." (epl)
Kmetje? Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka
Nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ima zaradi posledic epidemije izpad dohodka, ki so zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, bo upravičen do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če je sektor utrpel najmanj 30-odstotni izpad dohodka.
Poenostavitev postopkov za prijave dela na domu
Predvideno je, da bodo po novem delodajalci inšpektoratu za delo lahko prijavili delo od doma za svoje zaposlene z izpolnitvijo obrazca, ki ga bo inšpektorat objavil na svoji spletni strani. Delodajalci bodo lahko obrazec vlagali elektronsko, prek informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom (SPOT), ki ga upravlja ministrstvo za javno upravo.
Odlog in obročno plačilo DDV
Finančna uprava bo lahko zavezancem, ki zaradi epidemije ne morejo ustvarjati prihodkov, odobrila odlog ali obročno odplačilo DDV za čas do dveh let oziroma dovolila plačilo tega davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
