Sredi aprila so v mlajšem od obeh policijskih sindikatov, Sindikatu policistov Slovenije (SPS), znova imenovali stavkovni odbor. Zaradi kršitev stavkovnega sporazuma. Potem ko je minister za notranje zadeve javno dejal, da bi zahteval revizijo januarskih izplačil policistom iz naslova projekta varovanja schengenske meje, saj naj bi bila previsoka. Sindikat in ministrstvo si namreč vsak po svoje interpretirata to, ali je znesek petnajstih milijonov evrov, kolikor bo vlada v skladu z decembrskim stavkovnim sporazumom namenila posebnemu projektu varovanja schengenske meje EU in obvladovanja problematike ilegalnih migracij, bruto bruto znesek ali pa le bruto znesek in mora država primakniti še svoj del za prispevke zaposlenih, kot trdijo v policijskih sindikatih. Nadaljevalo se je s tiskovno konferenco SPS, na kateri se je predsednik sindikata Kristjan Mlekuš obregnil tudi ob LMŠ in stranki očital klientelizem in korupcijo zaradi zaposlitve brezposelnega člana stranke svetovalca pri notranjem ministru. Na odboru za notranjo politiko konec maja pa je šla zadeva tako daleč, da je minister Poklukar Mlekušu očital, da njegovi govori spominjajo ne neko parapolicijo, in dejal, da ga preseneča usklajenost vodstva tega sindikata z največjo opozicijsko stranko SDS.
Med vami, gospod Mlekuš, vašim sindikatom in ministrom za notranje zadeve se iskri. Ministrstvo je eden pomembnejših pogajalskih partnerjev, zdaj pa gre nekako bolj za merjenje moči.
"Jaz temu ne bi rekel merjenje moči. Sedmega marca letos smo prvič pisno opozorili ministra, da stvari ne gredo v pravo smer, da se je treba pogovarjati, ne pa, da se obnašamo, kot da je ministrstvo oziroma minister oblastnež, ki uveljavlja svojo voljo. Socialni dialog pomeni, da se pogovarjamo z namenom, da probleme rešujemo. Težava pa je nastala, ko je minister želel prikriti lastne napake, in to na škodo policistk in policistov. Pa ne gre samo za ta bruto bruto, problem je celoten stavkovni sporazum, od začetka se soočamo s temi težavami. Z drugačnim razumevanjem zapisanih določb. V prvi točki smo se na primer dogovorili, da bomo tem policistom, ki jim že vse od stavke 2015-2016 niso bile dvignjene plače, plače uskladili s takratnim dvigom in nato še z dvigom, ki je obveljal 1. januarja letos. Tako je tudi zapisano. Nato pa smo kar naenkrat ugotovili, da je vladna stran oziroma ministrstvo to drugače razumelo.
Potem se je zapletlo pri analizi delovnih mest znotraj policije in MNZ. Ker so v razpisu za analizo kar enostransko dodali neka delovna mesta, na primer državnih podsekretarjev, ki sploh niso pooblaščene uradne osebe. To je v nasprotju z dogovorjeno in podpisano metodologijo. Skupaj z drugim sindikatom smo proti temu ostro nastopili, sprva je vladna stran vztrajala, češ da nič ni s tem narobe, šele po našem ostrem nastopu so zadevo popravili. Vse bolj se kaže, da se celotni sporazum tako nekako izigrava."
Kaže, da se celoten sporazum nekako izigrava
Pasivnost sosindikata, a ista stališča
Vaš cehovski sosindikat vas prav glasno in javno ne podpira?
"Od ministrstva smo bili ves čas deležni pritiskov. Zaradi tega, kar smo govorili v javnosti, smo morali celo na zagovor k ministru, tu gre po mojem prepričanju za zlorabo položaja. Ali je ta pasivnost sosindikata posledica teh pritiskov, groženj, se morajo opredeliti sami. Imajo pa popolnoma enaka stališča kot mi, kar izkazujejo tako v naših korespondencah kot na sestankih."