Širjenje nevarne bolezni: Prašičja kuga je skrb vseh

"Če bi dobili virus, kaj bi bilo? Katastrofa. Uničiti bi morali vse živali na farmi in še v določenem pasu okoli farme," se ob misli na najbolj črni scenarij zgrozi Danilo Meolic, predsednik strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS, sicer znani prašičerejec.

V novem poročilu, ki ga je objavila agencija EFSA, se je leta 2022 število izbruhov afriške prašičje kuge (APK) v populacijah domačih in divjih prašičev v državah, kot so Romunija, Poljska in Bolgarija, v primerjavi s prejšnjim letom precej zmanjšalo. Vendar se je APK ponovno pojavil v Grčiji in na Češkem ter se še naprej širi v državah, ki mejijo na EU, kot sta Srbija in Moldavija. V Severni Makedoniji je bil primer prvič prijavljen leta 2022. V Sloveniji bolezen na srečo še ni bila ugotovljena, je bil pa primer v Nemčiji.

Nevarnost za gospodarstvo

Da je zavedanja o tem, kako hitro prenosljiva in nevarna bolezen je to, premalo, pravi Meolic: "Neki voznik tovornjaka denimo kupi sendvič z okuženim mesom v Romuniji, ga ne poje do konca in odvrže v naravi v Sloveniji. Hitro se lahko zgodi, da ga poje divji prašič, in okužba je tukaj," opozarja Meolic. Da bi se izognili prenosu v hleve, morajo rejci prašičev izvajati številne ukrepe - od ograj, ki preprečujejo dostop divjadi, barier pri vhodu na posestvo in v hleve, tudi v prostore lahko vstopajo le znani ljudje.

Virus je namreč zelo odporen. Celo sveže, zmrznjeno, soljeno, prekajeno meso in klobase lahko dolgo časa pomenijo vir okužbe za domače in divje prašiče. Zaradi preprečitve vnosa APK in drugih bolezni je prepovedano vnašanje mesa in mesnih izdelkov ter mleka iz tretjih držav (države, ki niso del Evropske unije). Potniki pa morajo poskrbeti, da ostanke hrane odvržejo le v za to namenjene pokrite zabojnike.

Podoben strah pred boleznijo veje povsod po Evropi. EU je namreč največja izvoznica prašičev in izdelkov iz prašičjega mesa na svetu, in sicer jih izvozi več kot pet milijonov ton na leto. Zaradi tega je prašičereja ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v kmetijskem sektorju. Prašičereja obsega največji delež v primerjavi z drugimi mesnimi sektorji, saj zavzema 8,5 odstotka celotne kmetijske proizvodnje EU27. Ker svetovno povpraševanje po svinjini narašča, bi se lahko proizvodnja prašičjega mesa v Evropi še povečala, piše evropska agencija za varno hrano, EFSA.

Izkoreninjanje traja več let

Zato je afriška prašičja kuga resna grožnja, ki povzroča znatno gospodarsko škodo na nacionalni in evropski ravni. Ta izredno nalezljiva bolezen se širi tudi na območja Evrope, ki v preteklosti še niso bila prizadeta. APK je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Virus je neškodljiv za ljudi, vendar povzroča veliko gospodarsko škodo. Območja, okužena z APK, trpijo znatne finančne izgube, ki so posledica izgube živali, omejitev izvoza živali in mesa ter stroškov ukrepov za nadzor in izkoreninjanje bolezni. Slednje lahko traja več let. V Evropi trenutno ni odobrenih cepiv proti APK, zato lahko izbruh pomeni pokončanje velikega števila prašičev na prizadetem območju. Bolezen je prisotna med domačimi in divjimi prašiči v številnih državah članicah EU (Bolgarija, Grčija, Češka, Estonija, Italija, Madžarska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška) ter v štirih sosednjih tretjih državah (Moldavija, Ukrajina, Srbija in Severna Makedonija), na vsakem območju pa ima drugačne posledice.

Prepoznajte, preprečite, prijavite

Zaradi potencialno uničujočih posledic APK so prepoznavanje znakov, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov ključnega pomena za zajezitev te smrtonosne bolezni. Kampanja "Ustavimo afriško prašičjo kugo" poteka že četrto leto, njen cilj pa je s splošnim informiranjem o APK povečati ozaveščenost rejcev, veterinarjev in lovcev. Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) se je pridružila tudi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

"Afriška prašičja kuga je v zadnjem desetletju dramatično vplivala na evropski sektor prašičereje in še naprej ovira lokalna in regionalna gospodarstva. Najnovejši podatki sicer kažejo spodbudne znake, da bi vsa prizadevanja za zaustavitev širjenja virusa lahko bila učinkovita, vendar pa slika po Evropi ni v celoti pozitivna, zato moramo ostati pozorni. Rejci, lovci in veterinarji imajo še posebno pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju bolezni," pravi Bernhard Url, izvršni direktor EFSA, v sporočilu za javnost.

"Čeprav APK v Sloveniji še ni bil potrjen, Uprava z vso resnostjo in zaskrbljenostjo pristopa k izvajanju ukrepov za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje bolezni. Kakor se lahko na vnos bolezni po naravni poti – se pravi z divjimi prašiči – pripravimo, pa vnosa bolezni, za katerega je odgovoren človeški faktor, ne moremo predvideti. Zato so glavne aktivnosti usmerjene v ozaveščanje o APK tako rejcev, lovcev, veterinarjev kot tudi javnosti, saj verjamemo, da lahko le na ta način zmanjšamo možnosti vnosa oziroma nadaljnjega širjenja bolezni," je dejala dr. Blaža Nahtigal z informacijske točke EFSA v Sloveniji.