"Čeprav sem tukaj globoko v amazonskem pragozdu, sem iz odzivov Perujk in Perujcev na družbenih omrežjih razbral, da so izjemno ponosni, da je bil Robert Francis Prevost izbran za papeža, saj je nenazadnje v tej državi kot misijonar avguštinec preživel več kot dve desetletji. Zelo jih je tudi razveselilo, da je v svojem prvem nagovoru spregovoril špansko," mi ob občasnih prekinitvah telefonskega signala dva dni po tem, ko je bilo mestu in svetu sporočeno, kdo je novi papež, razlaga Gerardo Anton Žerdin. Slednji je škof apostolskega vikariata Sam Ramon v perujskem delu amazonskega gozda. Del vikariata je župnija Atalaya, od koder se je tudi oglasil na Večerovo prošnjo po pogovoru.
Žerdin je papeža Leona XIV. spoznal, ko je ta bil misijonar in škof v Peruju. "Sodelovala sva na sejah Perujske škofovske konference, kjer je bil Prevost tudi podpredsednik. Tukaj imamo dogovor, da lahko postanejo nadškofi in tisti, ki vodijo škofovsko konferenco, zgolj v Peruju rojeni škofi," je pojasnil frančiškan, ki ga je leta 2002 za škofa imenoval papež Janez Pavel II.
Sinodalnost, povezovanje
Tedanjega škofa Prevosta se iz perujskega obdobja spominja kot izjemno iskrenega, prijaznega, zelo izobraženega in tudi natančnega človeka, ki je bil dovzeten za težave ljudi na socialnem robu. "Oblast je vselej opozarjal, da mora več pozornosti nameniti odpravi revščine in se odkrito spopasti s korupcijo, ki je ena od velikih težav v perujski družbi. Pri tem ni nikoli obsojal ali kritiziral posameznikov na oblasti, temveč je opozarjal na škodljive posledice določenih oblastniških potez."
Tako Žerdin, ki pravi, da je Prevost v času škofovanja v Peruju izdelal tudi protokole za zaščito mladoletnih in odraslih ranljivih oseb pred spolnimi zlorabami v Cerkvi. "Vedno je rad prisluhnil ljudem. Nasprotoval je, da bi se neprimerne stvari v Cerkvi pometle pod preprogo. Tako je v Vatikan poslal več prijav domnevnih spolnih zlorab, ki naj bi jih zagrešili tukajšnji duhovniki," trdi Žerdin, ki je tudi zato, ker so papežu Leonu XIV. podobno kot njegovemu predhodniku odveč svečane ceremonije, prepričan, da bo nadaljeval Frančiškovo pot.
"Njegov pontifikat bo temeljil na dialogu z vsemi. Trudil se bo, da bi bila Katoliška cerkev svetilnik za vse, ne le za njene člane. Hkrati si bo prizadeval za enotnost znotraj Cerkve in za to, da bi bilo v njeno delovanje na različne načine vključenih čim več vernikov. To je sinodalnost, za katero si je prizadeval že papež Frančišek," razlaga in Cerkev primerja z ladjo, ki se nenehno premika, tako kot ladja na morju, zato je dialog z vsemi potreba in nuja. V tej luči vidi tudi sporočilo kardinalov ob izbiri Prevosta za papeža. "Cerkev mora prisluhniti tudi katoliškim vernikom na drugih kontinentih. Polovica vseh katoličanov prihaja iz Severne in Južne Amerike, zato je sinodalna pot edina prava," pravi frančiškan, ki ocenjuje, da je evangelizacija v Južni Ameriki uspela le deloma.
Iz Lendave v Subotico, Zagreb in nato v Peru
Žerdin je rojen v Čentibi pri Lendavi, kjer je preživel prva štiri leta življenja. Z družino se je nato odselil v Subotico v Vojvodini. V petem letniku bogoslovnega študija v Zagrebu se je odzval povabilu škofa iz San Ramona v Peruju, ki je prišel v hrvaško prestolnico iskat bodoče misijonarje. Z dovoljenjem patra provinciala je odpotoval v Peru, kjer je bil pri 25. letih posvečen v duhovnika. Konec julija bo minilo 50 let, kar je kot misijonar stopil na perujska tla. Niso bila vsa leta prijetna, tudi s smrtjo so mu grozili v času državljanskih nemirov, a pravi, da se tega obdobja ne želi več spominjati. Veliko bolj ponosen je, da mu je v vikariatu San Ramon, ki je velik kot Avstrija, uspelo vzpostaviti radijsko postajo, ki oddaja v treh indijanskih jezikih. Vzpostavil je šole za indijanske narode in v Atalayu, kjer je tudi župnik, celo izpostavo Univerze v Limi.
"Tukajšnji profesorji so dvojezični, kar pomeni, da poučujejo tako v španščini kot v jezikih indijanskih narodov." Tudi sam se je naučil tamkajšnjih indijanskih jezikov in v njih mašuje. "Cilj univerze je poleg predajanja strokovnega znanja okrepiti kulturo Indijancev, ki je utrpela veliko škodo, ko se je na fakultetah predavalo le v španskem jeziku. Poleg tega jih profesorji učijo varovanja okolja, narave, kako se upreti izkoriščanju naravnih bogastev in kako preživeti, pridelati hrano za preživetje družine," pripoveduje frančiškan, ki je v jezike tamkajšnjih Indijancev prevedel tudi liturgične knjige.
Tako kot marsikje drugje se tudi v njegovem vikariatu spopadajo s pomanjkanjem redovnikov in duhovnikov. "Zanimanja za ta duhovni poklic med Indijanci ni. V glavnem so duhovniki Perujci, medtem ko je redovnikov izredno malo," pojasni Žerdin, ki bo septembra po nekajletnem premoru spet obiskal domače kraje. Takrat se bo udeležil tudi srečanja katehetov v Vatikanu, ko upa, da bo ponovno segel v roko novemu papežu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
