Skupina NLB bo v šestih letih dvakrat večja. Bančne tarče za Hrvaško (še) ni

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je spomnil, da je njihova bančna skupina prisotna na šestih trgih Zahodnega Balkana (Slovenija, Srbija, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija, Federacija BiH in Republika Srpska), in vstopa (zaenkrat prek lizinške dejavnosti) še na edini manjkajoči (hrvaški) trg. Dan po objavi odličnih rezultatov v letošnjem prvem četrtletju, ko je skupina NLB dosegla 140 milijonov evrov čistega dobička, je vodstvo NLB predstavilo strategijo banke za obdobje med letoma 2025 in 2030, ki so jo začeli pripravljati že pred dvema letoma. Temelji na strategiji treh stebrov - ljudje, podjetništvo in trajnostna rast. Leta 2030 naj bi imeli nad 50 milijard evrov bilančne vsote (trenutno 26 milijard), nad dve milijardi evrov prihodkov (letos naj bi jih bilo 1,2 milijarde evrov) in nad milijardo evrov čistega dobička, fokus pa bo še vedno regija jugovzhodne Evrope, kjer bi skupno število strank s sedanjih 2,7 radi povečali na tri milijone - povečali bi radi tudi prihodek na komitenta s sedanjih 270 na 400 evrov (ta je že zdaj v Sloveniji nad 500 evri), prav tako pa na vseh teh trgih razvijajo tudi (skupne) dejavnosti.

Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je kot gost dneva investitorjev NLB izpostavil, da je razvit kapitalski trg določene države, torej tudi Slovenije, zelo pomemben. Dodal je, da se moramo vsi truditi, da se bo slovenski trg kapitala še razvijal, še posebej, ker smo relativno majhen trg. Prizadevati si je treba, tudi s sprejeto strategijo, da z obmejnega trga postanemo razvijajoči se (emerging) trg, ki bo pripomogel k večjemu vlaganju tako svetovnih kot slovenskih vlagateljev. Smo, pravi, ena redkih držav, kjer se recimo lokalne skupnosti ne morejo financirati z izdajo obveznic, bo pa država spodbujala v (osnovnih) šolah finančno opismenjevanje otrok. Boštjančič še meni, da skupaj lahko dosežemo konkurenčen in bolj razvit slovenski trg kapitala.

Interes investitorjev za delnico NLB se dodatno povečuje vse od konca aprila, ko je delnica največje banke v Sloveniji, kjer ima 31-odstotni tržni delež, s 103 poskočila na 113 evrov. Od novembra 2022 pa je delnica NLB, ko je bila vredna 53 do 54 evrov, več kot podvojila svojo vrednost. Hitra rast vrednosti delnice je posledica letošnje napovedane podvojitve dividende - s 5,5 na 11 evrov za delnico, ko bo delničarjem izplačanih kar 40 odstotkov lanskega dobička skupine, ker pa naj bi se ta skoraj podvojil, izplačilo pa zraslo na 50 do 60 odstotkov dobička preteklega leta, naj bi v letu 2030 delničarjem banke z letošnjih 220 milijonov evrov izplačilo dividend povečali že na 500 do 600 milijonov evrov, ali na 25 do 30 evrov bruto na posamezno delnico.

NLB je prek nakupa lizinške družbe Summit Leasing od sklada Apollo in EBRD novembra lani posredno vstopila tudi na hrvaški trg, dovoljenje pa bo dobila za delovanje v letošnjem letu. V roku petih let, tako Blaž Brodnjak, bo NLB prisotna tudi z bančnim poslom na Hrvaškem, za kar si v banki prizadevajo že desetletje, saj je Hrvaška edina od držav nekdanje Jugoslavije, kjer niso prisotni z bančnim poslom, in kar je "zasluga" nerešenih zadev z zagrebško podružnico nekdanje LB in vlogami v tujih valutah takratnih komitentov, kar pa državi Slovenija in Hrvaška (raz)rešujeta že vrsto let, in Brodnjak upa, da bo čim prej sprejeta tudi dokončna rešitev. Za zdaj pa ne morejo, ker pač hrvaški regulator ne dovoli, kupovati delnic hrvaških bank niti na Zagrebški borzi, je pa zanimivo, da so hrvaški pokojninski skladi skoraj desetinski lastniki NLB, precej večji od slovenskih fizičnih oseb recimo, in tako tudi sami izgubljajo na potencialnem donosu od same naložbe v NLB.