Skupščina Tovarne akumulatorskih baterij - Tab Mežica pričakovano ni postregla s kakim presenečenjem, ob skoraj 65-odstotni zastopanosti kapitala so delničarji vse sklepe soglasno potrdili. To pomeni, da bodo delničarjem Taba po letu premora, a ob poprejšnji tradiciji delitve milijonskih dobičkov letos spet izplačali dividende. To bo sicer 60 evrov bruto na delnico, skupno pa bodo tako med delničarje razdelili 15,5 milijona evrov dobička. Zanimivost mimogrede: na Poleni v Mežici, kjer je sedež uprave Taba, je bila na zadnji avgustovski dan sklicana še skupščina družbe Energije RM, največjega delničarja v Tabu - z istim predlogom za dividendo 60 evrov bruto na delnico (ob delitvi okoli 4,8 milijona evrov). Največji, skoraj petinski delničar v Energiji RM je Janez Pačnik, čigar posle in upravljanje premoženja je sicer že prevzel sin Sašo Pačnik. Ta je po zgolj začasnem odstopu znova tudi med nadzorniki v Tabu. Ne toliko sklepi skupščine - med temi je bila tudi potrditev odločitve o statutarni spremembi, po kateri bo Tab čez leto dni prešel na enotirni sistem upravljanja - kot predvsem širše poslovanje in razmere so bile po skupščini vsebina pojasnjevanj direktorja in največjega lastnika Taba med fizičnimi osebami Bogomirja Aupriha. Izpostavil je zadovoljivo poslovanje družbe ne glede na koronske vplive in omejitve, ki pa kljub vsemu še vedno precej ovirajo priprave na zagon tovarne litij-ionskih baterij na lokaciji Leka na Prevaljah in povzročajo zamude.
Takoj bi zaposlili 60 delavcev
Auprih je lansko poslovanje - 233 milijonov evrov prodajne realizacije in 16,2 milijona evrov čistega dobička - ocenil kot zadovoljivo, zlasti v razmerju do dejavnosti z veliko težavami zaradi epidemije covida. Pozitivno na širšem trgu skupine Tab je bilo tudi, da podjetja v italijanskem Bergamu kljub prvotnim nameram, a zaradi pomena dejavnosti s kasnejšo odločitvijo lokalne vlade ni bilo treba zapreti. Trend uspešnega poslovanja se v prvih sedmih mesecih letošnjega leta nadaljuje (s 148 milijoni evrov prihodkov od prodaje in 10,7 milijona evrov dobička). Ključna ovira, da realizacija ni še boljša in da celotne zmogljivosti tovarn startnih in industrijskih svinčenih baterij v Črni in Žerjavu ne morejo izkoristiti, pa ni epidemija, temveč vse bolj pereče pomanjkanje delavcev. Čeprav skušajo stimulirati zaposlene z višanjem plač (povprečna v Tabu zdaj po podatkih direktorja znaša 2200 evrov bruto), jih ne pridobijo dovolj oziroma zadržijo; takoj bi tako glede na potrebe lahko zaposlili 60 delavcev. "Bazen bivše Jugoslavije se prazni, zdaj tudi za tovarno v Makedoniji ni več dovolj delavcev. Od pojava covida dalje so se nekateri delavci vrnili v Bosno, drugi pa so šli k bratu v Stuttgart," je ilustriral Auprih, ki se je v zvezi s problemom predolgih postopkov pridobivanja dovoljenja za delo sestal tudi z ministrom za delo Janezom Ciglerjem Kraljem in računa na pomoč oziroma podporo ministrstva. S podobnimi kadrovskimi težavami se sooča še več podjetij v regiji, tako da si konkurirajo tudi v tem pogledu. Sicer je Tab za načrtovano litij-ionsko proizvodnjo že oddal vlogo za podporo naložbi na gospodarsko ministrstvo v luči širših podpor zeleni transformaciji in možnosti subvencije do 25 odstotkov naložbe. Naložba na Prevaljah se bo pričakovanjih direktorja zaradi več dejavnikov podražila (prvotna ocena je okoli sto milijonov evrov).
"Gotovo je le še plačevati davke in umreti"
Pri zagonu proizvodnje litij-ionskih celic na Prevaljah na kadrovske težave ne računajo, saj bodo po pogodbi z Lekom pridobili 96 zaposlenih v prevaljskem Leku ob zaključku proizvodnje amoksiklava, pretežno delavke, v nasprotju s sicer prevladujoče zaposlenimi moškimi v proizvodnji svinčenih baterij. Zamik zaradi korone in s tem omejitve pri nadaljnji operacionalizaciji načrtov v sodelovanju s kitajskim partnerjem Haidi in polletno podaljšanje proizvodnje Leka na Prevaljah jih pravzaprav zdaj še ne postavlja na točko spoštovanja pogodbe in vprašanja kadrov, je razlagal Auprih, ker se že priprave uresničujejo počasneje od pričakovanj. Nasploh je vprašanje pomanjkanja kadrov ocenil kot vsaj dvajsetletni strukturni slovenski problem, ki zadeva vrsto področij, tudi neustrezen sistem šolstva, naravnanosti, po kateri "bi vsi radi bili v kravatah", ter neustreznih spodbud tehniškim poklicem, vključno s štipendijsko politiko.
"Pri nas se raje kregamo o Kredarici in takih neumnostih," je dejal direktor Taba Mežica in ocenil, da bi se vsi morali spreminjati kot družba. V sedanjem nestabilnem svetu - zdravstveno, politično in gospodarsko gledano - je, kot je še pripomnil, zanesljivo le še "plačevati davke in umreti". Upa, da bodo v smislu prihoda na razvijajoči se trg litij-ionske baterije še pravočasni in bodo lovili stik s konkurenco, ne glede na to, da bodo le drobec v primerjavi s trgom svinčenih baterij, na katerem so zlasti pri industrijskih (zlasti z viličarji) čvrsto in pomembno zasidrani na evropskem trgu.