Slovenija bi lahko s terminala na Krku dobila dodatnih 300 milijonov kubičnih metrov plina letno. Toda kakšna bo cena?

Slovenija nadaljuje diplomatske aktivnosti, s katerimi si želi zagotoviti dodatne količine zemeljskega plina in tako zmanjšati odvisnost od ruskega plina. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je srečal s hrvaškim ministrom za gospodarstvo in trajnostni razvoj Tomislavom Ćorićem in govorila sta o možnostih sodelovanja pri energetskih projektih. Tako bosta državi na ministrski ravni oblikovali posebno skupino za sodelovanje na področju utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) pa tudi jedrske elektrarne v Krškem in druge energetske infrastrukture. Vrtovec je po pogovorih izjavil, da je to dober dan za energetsko neodvisnost Slovenije, saj bodo Hrvati kmalu nadgradili UZP-terminal na Krku in objavili tudi tender za zakup dodatnih 300 milijonov kubičnih metrov plina letno. "Slovenija je zelo zainteresirana, da bi bila del dogovora," pravi Vrtovec in pojasnjuje, da bi lahko omenjene dodatne količine plina pripeljali v Slovenijo po obstoječi infrastrukturi, brez dodatnih nadgradenj. "Preko kompresorske postaje v Rogatcu lahko v Slovenijo speljemo 0,7 milijona kubičnih metrov na dan." Slovenija bi lahko tako s plinom s Krka zadostila skoraj tretjini svojih potreb, dobava pa bi se lahko začela že pred koncem leta.

Ćorić je potrdil, da so kapacitete terminala na Krku zakupljene do leta 2027 do 2,6 milijarde kubičnih metrov plina, a so jih v preteklih tednih dvignili na 2,9 milijarde kubičnih metrov, kar omogoča objavo tenderja. "Ta terminal je bil zgrajen predvsem, da bi Hrvaška, sosednje države in preostala Evropa dobile alternativne dobavne smeri. Svojo vlogo je v celoti izpolnil," pravi Ćorić in pojasnjuje, da drugih interesentov poleg slovenskega Geoplina ne pričakujejo, saj je plinska cev proti Madžarski v tem trenutku že izkoristila vse svoje kapacitete.

Vrtovec pa pravi, da energetska neodvisnost od Rusije ne bo uresničena čez noč, in hkrati izpostavlja, da Slovenija v zvezi s tem sodeluje še v drugih pogovorih: "Minister Logar je bil v Alžiriji, pogovarjamo se tudi z Italijani, v Šempetru pri Novi Gorici imamo zelo močno kompresorsko postajo. Tudi z italijanskim kolegom sva pred štirinajstimi dnevi podpisala poseben sporazum o solidarnostni dobavi plina ... Če pridemo v roku enega leta do diverzifikacije dveh tretjin dobavljenega plina, je to velika zmaga."

Neruski plin bo dražji

Profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Nevenka Hrovatin meni, da so poteze slovenske vlade pri iskanju možnih novih virov ustrezne, a poudarja, da bo UZP s terminala na Krku dražji od ruskega. To odpira vprašanje, ali se bo ta cena v celoti prelila na končne porabnike ali bo vmes posegla država. Evropska komisija je sprejela priporočila, da je treba odjemalcem pomagati, pri tem Hrovatinova opozarja: "Vsako zamejevanje končnih cen, v primeru, da dobavitelji nanje ne morejo prevaliti višjih nabavnih cen, lahko ogrozi obstoj dobaviteljev." Hrovatinova zato meni, da bi morala država v večji meri izkoristiti druge možnosti, kot je zniževanje ali oprostitev plačila davkov in različnih prispevkov.

Ali bi lahko znova oživela zamisel o gradnji slovenskega terminala za UZP? Hrovatinova meni, da je to zaradi vseh možnih težav pri pridobivanju soglasij in nasprotovanja javnosti malo verjetno, tako da bo treba po njenih besedah v prihodnosti bolj računati na druge dobavne poti in dobre plinovodne povezave, ki jih ima Slovenija s sosednjimi državami. Profesorica še meni, da gre za smer razvoja, pri kateri se evropske države na srednji rok ne bodo več vrnile v stanje pred vojno, četudi bi se spopadi v Ukrajini nehali. "Usmeritve Evropske unije so na tem področju jasne, saj nas je izkušnja z vojno v Ukrajini streznila, da ne moremo biti več tako močno odvisni od Rusije."