Vanessa Čokl
Kdor pričakuje recitacije, na državni proslavi na predvečer 25. junija jih ne bo. Za rojstni dan Republike Slovenije bodo na tradicionalnem prostoru, Kongresnem trgu v Ljubljani - z neposrednim prenosom na prvem programu Televizije Slovenija - na odru pevci in pevke, rojeni v devetdesetih, ko se je rodila samostojna Slovenija. Prepevali bodo besedila iz časa teh slovenskih začetkov. Izbor sta naredili Aida Kurtović in Anja Rupel, za Večer pravi predsednica Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve Petra Škofic.
Tudi dizajn nastopajočih bo posvetilo devetdesetim letom, prav tako dokumentarni filmčki, ki bodo spomnili, skozi kaj vse sta dom in svet šla v prvem desetletju samostojne slovenske države. Režiser državne proslave je Igor Zupe, scenograf Marco Juratovec. Izvajalce popevk bosta spremljala Simfonični orkester in Big band RTV Slovenija z dirigentom Patrikom Greblom. Slavnostni govor na državni proslavi pripada predsednici republike Nataši Pirc Musar. Predsednica predtem v predsedniški palači popoldne gosti sprejem za svojce padlih v vojni za Slovenijo, na slavnostnih sejah se sestaneta državni zbor (slavnostna govornica letos podpredsednica DZ Meira Hot) in državni svet.
Dan državnosti v predsedniški palači
Na praznični dan bo predsednica republike položila venec k pomniku padlim v vojni za Slovenijo 1991 na Žalah. Na dogodku Dan državnosti v predsedniški palači pa bodo na ogled delovni in protokolarni prostori urada predsednice republike pod strokovnim vodstvom uslužbencev Protokola Republike Slovenije. Ogled palače v Erjavčevi ulici vključuje srečanje s predsednico republike. V počastitev državnega praznika bo pred predsedniško palačo v torek med 9. in 16. uro postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.
Buldožer 1991
Že včeraj je proslavljalo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, ki ga vodi osamosvojitveni slovenski premier Lojze Peterle. Zbrali so se nad Vrhpoljem pri Vipavi, kjer so neoboroženi domačini junija 26. junija 1991 z bagrom ustavili agresorsko vojsko JLA, ko se je neposredno po razglasitvi slovenske države začela osamosvojitvena vojna in k sreči trajala le deset dni. Poslej na te dogodke pri Vipavi spominja obeležje Buldožer 1991: zgodovinski bager, pod njim pa pomečkana rdeča zvezda.
Slavnostni govornik v Vrhpolju je bil predsednik SDS Janez Janša, v času osamosvojitve obrambni minister. V "slovenski pomladi" v začetku devetdesetih smo bili ne samo sposobni glasovati za samostojno državo in si edinokrat v zgodovini sami pisati sodbo, ampak smo bili sposobni to državo tudi braniti, je rekel. Po 33 letih "pa nismo stoprocentno srečni in zadovoljni", ker smo se po Janševih besedah oddaljili od svojega vrednotnega središča - v krizo: "Nekdo, ki ima moč odločanja, je sklenil, da država, v kateri je 75 registriranih muzejev, ne potrebuje muzeja (osamosvojitve, op. a.), ki bi bil posvečen samemu vrednotnemu središču tega naroda in te države. /.../ Ko gre za bistvene stvari, ki zadevajo vse, potem je treba pozabiti na razlike diha z obema kriloma pljuč in iti naprej. In Slovenci zmoremo več, kot pa dejansko danes kažejo številke."
"Lahko se začasno ukine muzej slovenske osamosvojitve, slovenske osamosvojitve pa se ne da niti ukiniti niti preprečiti, da bi jo v srcih čutili kot naše vrednotno središče," je zbranim med drugim povedal Janša.
