Slovenija je danes že drugič prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije (EU). Vlogo pol leta predsedujoče države pod sloganom "Skupaj. Odporna. Evropa" smo ob polnoči prevzeli od Portugalske. Glavne slovenske točke predsedovanja bodo odpornost EU proti različnim krizam, kot so pandemija in kibernetski napadi, veliko pozornosti bodo pritegnile konferenca o prihodnosti Evrope in priprave povezave na podnebni vrh v Glasgowu. Povejmo, da je Portugalski med predsedovanjem uspelo sprejeti prvi evropski podnebni zakon, ustanovila je agencijo za azil in uvedla digitalno covidno potrdilo, ki od danes velja v vseh članicah EU.
Najbolj so Portugalci razočarani, ker jim ni uspelo pospešiti procesov širitve EU na države Zahodnega Balkana. Naleteli so na trmasto bolgarsko oviro. Sofija od Skopja izsiljuje priznanje, da makedonski jezik in kultura izvirata od Bolgarov. Pri tem je med Makedonci zakrožila briljantna subverzivna šala: "Če ljudje izvirajo iz opic, pa Makedonci izviramo iz Bolgarov!" No, Slovenija se je ves čas od osamosvojitve predstavljala kot poznavalka Zahodnega Balkana, včasih z večjim, včasih z manjšim uspehom. Predsedovanje bo spet priložnost za morebiten večji uspeh, sploh ker je za oktober ali morda november predviden neformalni vrh EU - Zahodni Balkan. To bi lahko bil zvezdni trenutek naše diplomacije, če bi Sloveniji uspel preboj, ki Portugalcem ni uspel.
Kakšni so obeti?
Kaj si od tega vrha smemo obetati, smo vprašali mednarodnega politologa in člana strateškega sveta za zunanjo politiko Boštjana Udoviča z ljubljanske fakultete za družbene vede: "Širitev ni zaželena, ker se EU ukvarja z notranjimi problemi. Predvsem nosilne ali jedrne države članice širitev razumejo kot nov, dodaten problem. Tako se o tem pogovarjamo le na deklarativni ravni, v praksi pa EU za to ne počne skoraj nič. O bolgarskem pogojevanju začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo menim, da je sicer izvor v znotrajstrankarskih pogojevanjih v Bolgariji, ki pa se zaradi sestave vlade potem prelivajo v državno pogojevanje. Bojim se, da tu kljub slovenskemu predsedovanju velikega preboja ne bo. EU tudi ne uporablja več korenčka in palice, zato taka izsiljevanja prepušča vsakodnevni politiki. Vendar se v Bruslju ne zavedajo, kako je to za prihodnost EU nevarno."
Profesorja Udoviča smo povprašali tudi za komentar poteze ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je ravno zavoljo famoznega non-paperja o spreminjanju mej na Balkanu po etničnih principih vsem, ki bi sodelovali v destabilizaciji regije, zagrozil s sankcijami. Pa še o želji slovenskega predsednika Boruta Pahorja, da naj bi se države Zahodnega Balkana morda hkrati priključile EU: "Pahorjeva želja je nerealna. Če bi pristali na to zamisel, bi se širitev EU odmaknila za vsaj 15 do 20 let. ZDA pa se pod Bidnom vračajo v Evropo in na Balkan, kjer imajo izrazite interese. Zaradi te vrnitve bo položaj na Balkanu postal še kompleksnejši. Proces širitve je zastal tudi zaradi vse manjše zainteresiranosti nekaterih kandidatk. Realno sta trenutno najbolj zagreti Črna gora in Makedonija, Srbija pa igra drugačno politično igro. BiH je pa poseben primer, kar pomeni, da bo tam treba narediti veliko spremembo v miselnosti, da bo država kot celota sploh zares želela v EU. Pri tem bi bilo treba zmanjšati tudi vpliv drugih držav, ki imajo v Bosni svoje načrte." Tukaj je gotovo poleg Rusije in Turčije zraven Kitajska, pripominjamo.
Seveda pa slovensko predsedovanje gotovo ne bo olajšano zavoljo izpadov vlade Janeza Janše. Eden takih je neimenovanje delegiranih evropskih tožilcev. Morda še hujši primer je omejevanje medijske svobode, predvsem prenehanje financiranja slovenske tiskovne agencije STA. Da o osebnih napadih premiera po družabnih omrežjih na domače in tuje novinarje, poslance in druge kritike niti ne govorimo. Njegovi twitterski obračuni so zgolj prostaška potrditev, da slovenski premier ne igra državniške vloge.
Ne s težavami za skupno omizje
Naslednji naš sogovornik na predvečer slovenskega prevzema predsedovanja EU je Borut Šuklje iz Agencije za strateške študije: "Verjetno se je prav vse, kar bo določilo potek oktobrskega sestanka liderjev EU in Zahodnega Balkana, že zgodilo pred tednom dni, v četrtek, 24. junija. Običajno srečanje voditeljev članic EU se je začelo z vsebinsko razpravo o pismu, s katerim je večina prisotnih zahtevala spoštovanje človekovih pravic do drugačnosti. Povod je bila namera madžarskega parlamenta o sprejetju zakona, ki v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU diskriminira ljudi zaradi njihove spolne usmerjenosti. Predsedujoči portugalski premier Antonio Costa je ocenil, da je nesprejemljivo, da so tisti, ki ne sprejemajo evropskih temeljnih vrednot, del EU. V razpravi se je postavila povsem vidna ločnica med državami, ki so ostale tiho ali so podprle madžarskega predsednika Viktorja Orbana, in državami, ki predstavljajo najbolj povezano jedro Evrope. Kot bi z debelim pisalom črtal mejo po evropskem zemljevidu. Na sestanku so ponovno govorili o temeljnih načelih skupnega življenja v EU: o demokraciji, vladavini prava, spoštovanju temeljnih človekovih svoboščin in preprečevanju diskriminacije ljudi. Bil je nekakšen nov začetek razprave o dveh EU. Tisti, ki spoštuje temeljna načela, in drugi, ki bi jih raje prilagajala dnevnopolitičnim potrebam. Orban je le nekaj dni prej v slavnostnem govoru ob dnevu madžarske neodvisnosti sporočil, da je treba omejiti pristojnosti Evropskega parlamenta in dati pravico vsakemu nacionalnemu parlamentu, da ustavi sprejemanje zakonov, ki se dotikajo njihovih političnih interesov."
Šuklje meni, da se s tem napoveduje čas, ko se bodo morale države članice EU opredeliti, kateremu delu EU pripadajo: "Tako je bilo razumeti razpravi nizozemskega in luksemburškega premiera. V teh razmerah bi bilo težko pričakovati, da se bo politična agenda in potrebna politična volja liderjev EU razširila z vprašanjem nove evropske širitve na Zahodni Balkan. To se je že pokazalo pod portugalskim predsedovanjem, ko je Severna Makedonija kljub vsem zavezam in izpolnjenim političnim obljubam ostala tam, kjer je bila."
Šuklje spomni, kako je pokojni srbski predsednik vlade Zoran Đinđić razumel, da k evropskemu skupnemu omizju ne nosiš novih nerešenih vprašanj: "Đinđić je vedel, da je treba spoštovati evropski pravni red in človekove pravice ter se opredeliti do svoje preteklosti. Ko je začel govoriti o srbskih vojnih zločincih in o Haagu ter o nujnosti rešitve odprtih vprašanj s Kosovom, so ga ubili. Danes je takšnega razumevanja o izpolnjevanju pogojev za članstvo v EU med voditelji držav Zahodnega Balkana bistveno manj. Zato se tudi napovedano neformalno oktobrsko srečanje držav članic EU in držav Zahodnega Balkana ne bo moglo končati z drugačnimi odločitvami od vseh znanih iz zadnjih dvajsetih letih. S sporočilom o tem, da vedno pridejo boljši časi in da jih velja počakati."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
