Mitja Sagaj
Predvsem obsežni državni ukrepi na trgu dela, povezani s koronavirusom, so lani prispevali k ohranjanju kupne moči prebivalstva in tako omogočili nadaljnjo rast razpoložljivega dohodka slovenskih gospodinjstev, ugotavljajo v Banki Slovenije. Prihodek domačih gospodinjstev se namreč prav zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa ni močneje preusmeril v zasebno potrošnjo, pač pa v večje varčevanje gospodinjstev, kar je njihove vloge v bankah povečalo na rekordnih 23 milijard evrov.
Razlogov za lansko povečanje bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki se je v primerjavi z letom 2019 povečal za 3,8 odstotka oziroma za 1,1 milijarde evrov, je več. Med njimi so predvsem obsežni podporni ukrepi na trgu dela, kot so dodatki za delo v času epidemije, ukrep začasnega čakanja na delo, delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, kmete in verske uslužbence, pa seveda tudi ukrepi na področju socialnih transferjev, kot so solidarnostni dodatek za upokojence, študente in druge ranljive skupine prebivalstva, ter tudi višje pokojnine.
Varčevanje po večini neprostovoljno
Kljub povečanju razpoložljivega denarja pa je zasebna potrošnja močno upadla, a ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah evrskega območja. Gospodinjstva pri nas so v tem času potrošila za približno 2,6 milijarde evrov manj kot leto prej. Da je bilo varčevanje v letu 2020 v veliki meri neprostovoljno in je izviralo iz nezmožnosti opravljanja nakupov zaradi zajezitvenih ukrepov, meni Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Potrošniki so predvsem zmanjšali potrošnjo v segmentu turizma, gostinstva, kulture, osebnih storitev in drugih prostočasnih aktivnosti, medtem ko je trgovina na drobno brez goriv v 2020 upadla realno le za 1,4 odstotka," pravi Ivanc in še dodaja, da so potrošniki hitro prehajali med različnimi formati trgovine, prizadeti sta bili predvsem trgovina z motornimi vozili in trgovina z gorivi.
Tovrstna zadržanost pri nakupih je sicer običajna posledica pričakovanj o slabšanju na trgu dela, se je pa junija lani, ko je postalo jasno, da bo država omejila izgube delovnih mest, dvignil optimizem. Po sogovornikovem mnenju je pričakovati, da bodo slovenska gospodinjstva vsaj polovico dodatnih prihrankov v 2020 namenila dodatni potrošnji v 2021: "Ključno za rast potrošnje je odpiranje turizma in drugih storitvenih dejavnosti, pomaga tudi lepše vreme."
Manj povpraševanja po potrošniških kreditih
Med posameznimi oblikami varčevanja večino predstavljajo (vpogledne) vloge v bankah, ki so se lani povečale za več kot 2 milijardi in dosegajo rekordno vrednost pri omenjenih 23 milijardah. Ob povečanem razpoložljivem dohodku, ki se v večji meri preliva v varčevanje, ter neprostovoljnem zmanjšanju potrošnje pa se je tako v Sloveniji kot v drugih državah evrskega območja zmanjšalo tudi povpraševanje po potrošniških kreditih. Obseg potrošniških posojil bank in hranilnic v Sloveniji se je v letu 2020 zmanjšal za 218 milijonov evrov.
Je pa aktualno epidemijo po sogovornikovih besedah težko primerjati s čim podobnim: "Padec BDP je bil večji kot ob finančni krizi 2008/2009, vendar je bil odziv monetarnih in fiskalnih politik tokrat precej drugačen. Ker se ves svet sooča s temi izzivi, so rešitve podobne in nihče ne išče krivca v določenem segmentu gospodarstva ali financ." Prav tako je po njegovih besedah sheme podpore trgu dela posvojila večina držav po svetu, nekatere imajo različne sisteme socialne varnosti, denimo ZDA, kjer denimo dopuščajo visoko rast brezposelnosti, vendar z drugimi ukrepi dvigujejo ponovno rast zaposlenosti. "V EU je bil pristop drugačen, preprečili smo destrukcijo delovnih mest, ki bi bila zelo visoka, soočamo pa se tudi z bolj rigidnim trgom dela," pravi Ivanc.
Ljudje bi investirali varno in likvidno
Ne samo presežek razpoložljivega denarja, tudi napoved ležarin za denar fizičnih oseb v bankah v začetku leta je zelo spodbudila aktivnosti posameznikov na področju plemenitenja kapitala. Po besedah finančnega svetovalca Sama Lubeja iz Finančnega centra se je število prošenj za nasvete, kako najbolje obogatiti razpoložljivi kapital, precej povečalo. "Ljudje iščejo rešitve, ki bi jim omogočale relativno varno in likvidno investiranje," pravi Lubej in še dodaja, da skušajo želeno raven varnosti naložb doseči z večjimi razpršitvami kapitala. Sogovornik, ki je v naložbenem sektorju že približno četrt stoletja, opaža napredek pri zavedanju posameznikov o pomenu (kakovostnih) naložb, čeprav sta neznanje in nerazumevanje še zmeraj prisotna. "Predvsem se ljudje premalo posvečajo postavljanju dolgoročnih življenjskih ciljev in s tem povezanih finančnih, kar bi bilo zelo pomembno za kakovost življenja tudi v tretjem življenjskem obdobju," še pravi Lubej.
Cena zadolževanja bo še ugodna
V Banki Slovenije sicer ocenjujejo, da se bo ob izboljšanju epidemioloških razmer razpoložljiv dohodek gospodinjstev v večji meri usmerjal v zasebno potrošnjo, ki naj bi znova postala pomembno gonilo gospodarske aktivnosti. Ivanc previdno napoveduje, da ga za usodo gospodarstva, tako globalnega kot evropskega in slovenskega, danes skrbi precej manj kot v letih 2008/2009. "Instrumenti, ki jih uporabljamo za boj proti epidemiji, so jasni, države vsaj še naslednje leto ne bodo obremenjene z zniževanjem primanjkljajev. Centralne banke bodo zagotavljale ugodno ceno zadolževanja. Ceno boja proti aktualni krizi/izzivom epidemije plačujejo vlagatelji v varne naložbe, ki se bodo še nekaj let soočali z realno negativnimi obrestnimi merami," pravi sogovornik in še dodaja: "Morda nas čaka tudi leto ali dve višje rasti cen, vseeno pa lahko dlje časa trajajočo rast cen doseže le pritisk trga dela. Zaradi sprememb v gospodarstvu in na trgu dela ni realno pričakovati, da bodo plače močno pričele rasti globalno. Smiselno je torej, da z zmernim optimizmom zremo v prihodnost."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
