Slovenski zdravstveni sistem ostaja suveren

Pandemija covida-19 je večino držav, pravzaprav kar ves svet, zalotila popolnoma nepripravljene. V razvitih delih sveta je zdravstveni sistem vzdržal, marsikje drugje je klecnil. Ker so nalezljive bolezni neprestana grožnja, je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pričela pripravljati nov dokument, ki bo države članice trdneje obvezal k pripravljenosti na pandemije, njihovemu preprečevanju in bolj učinkovitemu odzivu nanje na globalni ravni. To je zahteven proces, saj terja globalni dogovor 196 držav članic, poleg tega pa daje več moči SZO, ki se že tako sooča s številnimi očitki, glavnino katerih širijo pripadniki teorij zarot.Ni le naš sistem na robu zmogljivostiPrav v izogib napačnim interpretacijam v procesu sprejemanja novega dokumenta sta včeraj zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan in vodja službe za sodelovanje s SZO Vesna Kerstin Petrič javnosti pojasnjevala, da bodo pravila članice sprejemale skupaj. "Namen je, da prekinemo nepotrebno nezaupanje in strah, ki se v javnosti pojavlja v zvezi s SZO. Nobena organizacija ne more prisiliti Slovenije in Slovencev k uvedbi obveznega cepljenja," je poudaril Loredan. Ter da bodo na ministrstvu poskrbeli za transparentnost procesa: "Vse bomo sproti objavljali, ključno pa je, da kakršenkoli dokument sprejme SZO, postane za Slovenijo zavezujoč šele, ko se ratificira v državnem zboru in implementira v slovensko zakonodajo."Vesna Kerstin Petrič je članica izvršnega odbora SZO in sedaj predseduje odboru: "Že leta 2020 je postalo jasno, da bo to ena največjih zdravstvenih kriz vseh časov, številke o smrtnih žrtvah to potrjujejo." Vse to se je zgodilo, čeprav je pravilnik IHR (International Health Regulations) pod okriljem SZO 196 držav ratificiralo leta 2005, a, kot so opozarjali mnogi epidemiologi že pred covidom, prav veliko v pripravljenost na tako krizo ni vložila nobena država, poleg tega ni le naš zdravstveni sistem na robu zmogljivosti, taka situacija je sedaj povsod po svetu, pravi Vesna Kerstin Petrič.Več moči SZODa je nujen sistem, ki bo omogočal boljše reagiranje ob epidemijah, je ugotovila skupina, ki je naredila analizo razvoja dogodkov v pandemiji. Tako denimo ni bilo pravočasnega javljanja novega patogena, kasneje pa deljenja vzorcev novih različic. Slednje so se po pravilu pojavile v revnejših državah, te pa so zavlačevale z izročanjem, saj da bogati potem izdelajo cepiva in služijo, oni pa potegnejo kratko. "Novi pravilnik bo uredil tudi to," pravi Petričeva in našteva dalje: SZO želi urediti standardizacijo medicinske opreme in pripomočkov, oprema bo na razpolago ne le na podlagi solidarnosti držav, ampak bi zavezali tudi industrijo, da v takih primerih popusti pri pravicah intelektualne lastnine. SZO bo skrbela za globalno dobavno verigo in razdeljevanje državam iz enega globalnega centra. Bolje se bo treba lotiti komuniciranja ukrepov, ker je v časih covid epidemije povzročalo zmedo, predvsem pa je bilo stihijsko."Med ključnimi ugotovitvami je ta, da niso vse države enako pripravljene, a ker gre za globalno krizo, ta vpliva na vse, zato je treba razmišljati o teh izzivih globalno, ne država za državo. Sedaj se je videlo, kaj lahko pandemija naredi v gospodarstvu, ne glede na to, ali gre za bogato ali revno državo, zato so se države sedaj pripravljene zares pogovarjati o sodelovanju, ne pa le deklarativno," pravi Vesna Kerstin Petrič.Med konkretnejšimi predlogi je tudi ta, da naj bi vsako leto konferenca pogodbenic držav članic pregledala sistem in poskrbela za to, da se ta tudi izvaja. Tako bi se izognili covid scenariju, ko je svet sicer tak dokument imel, a je kljub temu epidemija udarila z vso močjo. SZO bi imela pri tem bistveno več pristojnosti in v primeru nespoštovanja pravil bi sledilo ukrepanje.Ker so se v javnosti že pojavila ugibanja, ali bo SZO sedaj predpisovala obvezna cepljenja, pa da naj Slovenija izstopi iz SZO, je Bešič Loredan jasen, da so ta in tudi druge odločitve le v pristojnosti Slovenije, ki je aktivna članica te organizacije. Pravilnik naj bi po optimističnem scenariju sprejeli prihodnje leto.Pomoč že, a ne v vseh primerih Že sedanji pravilnik IHR, ki je bil spremenjen leta 2005, je določil globalna pravila na področju nalezljivih bolezni, države so imele na podlagi tega pravilnika denimo pravico zahtevati potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici, že obstoječi pravilnik je zahteval od držav, naj takoj sporočijo pojav potencialno nevarnega patogena. Pa Kitajska v primeru SARS CoV-2 tega ni storila, pravi dr. Zoran Simonović, vodja mariborskega NIJZ. Epidemiolog podpira uvedbo strožjega pravilnika, saj bi pravočasno in bolj usklajeno ukrepanje ob epidemiji pripomoglo k bolj učinkovitemu ravnanju, a obenem dodaja: "V Sloveniji smo imeli glavno težavo v domovih za ostarele, tega ne bi mogel preprečiti noben pravilnik."Kaj ureja IHR Pravočasno deljenje patogenov in njihovih različic. Standardizacija medicinske opreme. Usklajeno razdeljevanje opreme. Večja enakost pri pripravljenosti na epidemije med bogatimi in revnimi. Ukrepi, če pogodbenica ne spoštuje pravilnika. Boljše komuniciranje ob pandemiji.

Slovenski zdravstveni sistem ostaja suveren

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano