Vlada Janeza Janše se bliža prvi obletnici, odkar je po odstopu Marjana Šarca prevzela vodenje države na uvodu v epidemijo nove koronavirusne bolezni, zdravstveno krizo generacij, ki se je prelila tudi v gospodarstvo, zarezala v socialno sliko, posegla v temeljne družbene in medosebne odnose. Realne razsežnosti se bodo pokazale še bolj nazorno z umikanjem državnih ukrepov za zajezitev posledic. Takrat se bo bolj videlo, koliko je kriza zarezala v tekoče poslovanje, koliko bo to vplivalo na bonitete podjetij in s tem njihov status pri bankah.
Štiri mesece je od starta projekta Koalicije ustavnega loka, ki je napovedala konstruktivno nezaupnico, 50 dni je vlada brez ministra za zdravje s polnim mandatom - naloge v resorju začasno opravlja kar premier. Ko je Desus po sklepih organov stranke izstopil iz koalicije, je odstopil Tomaž Gantar. Tri tedne nazaj je bila prvič v tem sklicu DZ vložena konstruktivna nezaupnica, a zaradi okužb med parlamentarci nato umaknjena. V teh koordinatah se v grobem izrisujejo parametri kompleksne politične negotovosti po slovensko.
Za prihodnjo sredo je Karl Erjavec, vrnjeni predsednik Desusa, napovedal še drugo vložitev konstruktivne nezaupnice, a tokrat le z desetimi poslanskimi podpisi. O njej bi torej državni zbor moral odločati najkasneje v tednu, ki se začne s ponedeljkom, 15. februarja. Od oktobra, ko se je formirala iniciativa Koalicije ustavnega loka, v politiki tečejo preštevanja. Kako daleč je Erjavec z levosredinsko navezo LMŠ-SD-Levica-SAB od 46 glasov, kolikor je minimalno potrebnih za menjavo vlado? Najprej odvisno od tega, koliko glasov poslanske skupine njegovega Desusa ima na krovu. Gotovo je odpadel Robert Polnar, manevriranje preostale poslanske četverice med premierjem Janšo in svojim predsednikom pa je po svoje izrisalo eno bolj nenavadnih političnih poglavij po slovensko. Javno je podporo konstruktivni nezaupnici sprva odrekel Branko Simonovič, podpredsednik DZ, ki bi se s tega mesta poslovil, če bi prišlo zaradi Desusovega odhoda v opozicijo do prerazporejanja na položajih in v delovnih telesih.
Desus, Erjavec in "neekstremna" opozicija
Matej Tonin, prvak NSi, je po tem, ko je Desus iz vlade po sklepih vrha stranke formalno izstopil, vladi naštel 47 trdnih glasov, torej poleg 41 poslancev SDS, SMC in NSi še Jelinčičevo trojico, Polnarja in manjšinska poslanca. Ali pa je namesto obeh manjšinskih poslancev v ta izračun vnesel Simonoviča. Še bolj samozavesten in drzen pa je koalicijski števec predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča (SMC), ki v vladajoči večini v državnem zboru še vedno vidi več kot 50 glasov. Njegova matematika izhaja iz večine zadnjih glasovanj, kjer je Desusova poslanska ekipa glasovala enako kot Janševa koalicija. Večinoma je sicer šlo na podporo interventnim ukrepom, a obenem je vseeno nakazalo, kaj si Franc Jurša predstavlja pod oznako "neekstremna opozicija".
Koalicija je ta glasovanja torej uporabila kot argument za spodbijanje Erjavčeve zadnje kalkulacije, ko trdi, da ga poleg 39 poslancev KUL podpirajo (po novem) še vsi štirje njegovi. Karl Erjavec se je v zadnjem letu, od poraza z Aleksandro Pivec na strankarskem kongresu, kjer je napovedoval zanesljivo zmago, v ocenah večkrat uštel, tudi zadnja pozicioniranja poslancev Desusa ga ne morejo navdati s trdnim prepričanjem, da lahko računa na njihovo podporo. Glasovanje o mandatarju je, kot vemo, sicer tajno, s tem pa so vedno lahko povezana tudi presenečenja. Ta hip je videti najbolj realno, da ima Erjavec okoli 42 glasov. Četudi v KUL liderji zadnje dni poudarjajo, da se je treba v vsakem primeru prešteti, pa ni ostalo neopaženo, da so se v besednjak ponovno vrnile "predčasne volitve", posebno pri Tanji Fajon, prvakinji Socialnih demokratov.
SMC, njene uteži in kompasi
Torej v vsej politični kombinatoriki ostaja najbolj gotovo, da imajo ključ do menjave vlade poslanci SMC, stranke, ki izginja z javnomnenjskih radarjev, ki so postali njena glavna utež, a po svoje obenem kompas odločitev. A SMC ima na drugi strani še vedno specifično visoko politično težo v postavi osmih poslancev DZ. Prvak Zdravko Počivalšek vztrajno zavrača možnosti, da bi v stranki prišlo do razkola, a veliko informacij iz nje potrjuje, da je situacija daleč od povsem konsolidirane. Dodatne napetosti v stranki, ki se razglaša za liberalno in ji s prestopom k Janši mnogi volivci očitajo izdajo, povzročajo manevri vrha vlade, torej premierja. Ti ne jenjajo niti v zadnjih dneh, obratno. Janša vztrajno posega v resorje, ki jih poleg Počivalška vodijo trije ministri SMC, ki nimajo visokih rejtingov, prej so politično bledi, brez večje teže in avtoritete v notranji vladni geometriji moči. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec - ta teden jo je doletela interpelacija - je za reševanje svojega položaja gladko žrtvovala državnega sekretarja Jureta Gašpariča, ki se je uprl Janševemu napadu, da so za zamude pri potrjevanju razpisa za vpis na fakultete krivi uslužbenci ministrstva. Istočasno je vztrajal na fronti zakona o raziskovalni dejavnosti, kjer ima SDS svoje rešitve in poglede.
Iniciative za politično premirje
V celoten okvir političnih preigravanj velja postaviti še tri pozive k sodelovanju, časovnica je pri tem vsaj povedna. Teden je z vabilom na pogovor parlamentarnim strankam odprl predsednik Borut Pahor, z iniciativo za politično premirje je nadaljevala skupina vidnih posameznikov, ki gravitirajo v politični desnici, ponudbo za sodelovanje z opozicijo pa je obnovil tudi Janša. Rdeča nit vseh treh so epidemija, predsedovanje svetu EU in postpandemično okrevanje, poskusi pomiritve v času, ko je okoli vlade negotovost. Ko je bilo veliko klicev, da vlada nadproporcionalno posega v državne podsisteme, obrača kurz države v temeljih, obračunava z mediji, kulturniki, nevladniki in tako dalje, jih ni bilo.
Lilijani Kozlovič SDS že nekaj mesecev blokira imenovanje svežnja državnih tožilcev pa tudi spremembe zakona o državnem tožilstvu, po katerih bi vlada o tovrstnih kadrovskih zadevah poslej morala obvezno odločiti najkasneje v enem mesecu. Ta teden je Janša na koalicijskem vrhu stopnjeval pritisk na SMC še pred prihajajočim odločanjem o združevanju regulatorjev, saj tudi ta ideja izvorno ni naletela na enotne aplavze v Počivalškovi stranki. In zadržki do takšne centralizacije ostajajo. A tudi na tej točki je Janša SMC dal vedeti, da bi lahko padec tega projekta odprl pot do predčasnih volitev. Znana je fronta, ki jo ima do vodje poslancev Janje Sluge, ki ji očita neusklajeno, neenotno glasovanje in zato ustvarjanje vtisa o razpadanju koalicije. A Sluga je ob menjavi Gašpariča vlado pokrila z besedami, da je za njih "najpomembnejša kontinuiteta". Preživela je tudi poskus, ko jo je skušal kot vodjo poslancev zamenjati kar Počivalšek, a se mu preštevanje v poslanski skupini ni izšlo. V vsakem primeru Janša v konsolidacijski taktiki te vlade SMC pritiska nemalokrat ob zid, očitno z računico, da bo averzija do nekdanjih vladnih zaveznikov, ki so se pod Šarcem sprli, vzdržala in da jih bo obenem grožnja s predčasnimi volitvami, ki bi jih težko preživeli, držala v njegovem objemu.
Soočenje s posledicami zdravstvene krize je nekaj, kar politiko in družbo še čaka. Epidemije še zdaleč ni konec
Iz SMC je kljub zavedanju, da se razhajanja z Janšo ne manjšajo, slišati komentar, da v delnice, ki so nekoč že strmoglavile, težko še enkrat investirajo. A obenem so ta teden krožile tudi razlage, da bo že zaradi Janševih (solo)manevrov, slabih rejtingov, ki so padli po zavoženem upravljanju drugega vala epidemije, ta vlada v vsakem primeru težko dočakala redni rok volitev leta 2022. Lahko, da so poslanci in funkcionarji SMC vse bližje končanju mandata v tej vladni postavi, a skupaj s tem se jim izteka tudi čas za resnejšo prenovo stranke. Počivalšek je z nahrbtnikom spornih zgodb in afer zadnjega leta pomembno izgubil možnosti, da bi dvignil strankine rejtinge, a notranja razmerja še vedno obvladuje do te mere - tudi z obljubami, da ima strategijo revitalizacije -, da nihče ne izskoči kot njegov izzivalec ali prestopi na drugo stran. S čimer bi verjetno do neke mere sprožil domino efekt. Več sogovornikom je jasno, da stranka brez povezovanja naslednjih volitev ne bo preživela, pri čemer je bila najbolj izpostavljena stava sinergij z Desusom Karla Erjavca, a se ne ujemajo perspektive, kdaj bi do tega prišlo in ali bi prvi korak morala biti menjava Janševe vlade.
Sezona pisem, pozivov ...
Če bi Janša štel kot Tonin in Zorčič, potem Desusovim poslancem, ki so tudi ta teden na njegov ultimat odgovorili dvoumno in brez jasnega sklepa, ne bi dal novih koncesij oziroma podaljška do glasovanja o nezaupnici. Prav tako ne menja Desusovega kmetijskega ministra Jožeta Podgorška. Koalicija bo morala večino demonstrirati še ob interpelacijah Kustečeve, Janeza Ciglerja Kralja in Vaska Simonitija. Posebno pri slednjem del SMC tudi javno pove zadržke, da bi ga podprli. Obrambe ministrov in imenovanja novih so operacija, ki zahteva koalicijsko disciplino. Sodelovanje z Zmagom Jelinčičem ima vedno svoje "zakonitosti".
Počivalšek je z nahrbtnikom spornih zgodb in afer zadnjega leta pomembno izgubil možnosti, da bi dvignil rejtinge SMC
V razelektrenem ozračju v državi, ki so ga demonstrirali tudi protesti za odprtje šol, je vlada pred glasovanjem o nezaupnici napovedala tudi hitrejše sproščanje ukrepov, sploh v gospodarstvu. Med političnimi preštevanji in boji se, v končni fazi bolj brutalno in neprizanesljivo, vrtijo tudi števci epidemije, vključno z najbolj tragičnimi, tistimi, ki kažejo bilance smrti zaradi covida-19. Soočenje s tem je nekaj, kar politiko in družbo še čaka. Epidemije še zdaleč ni konec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
