Vlada je v državni zbor že poslala predlog zakona o debirokratizaciji. Kljub številnim kritikam je mejo za socialno kapico (omejitev obračunavanja prispevkov za socialno varnost - pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo - za prejemke oziroma plače, ki so nad določeno višino), ki je ena od številnih predlaganih sprememb tega zakona, ohranila pri 6000 evrih bruto. Temu nasprotujejo tako v Gospodarski zbornici Slovenije, Združenju Manager in SBC - Klubu slovenskih podjetnikov, ki sicer ne nasprotujejo uvedbi socialne kapice, kot sindikati. Poudarjajo, da je uvedba socialne kapice dobra, a meja previsoka, da bi le zaradi tega Slovenija postala privlačnejša za vrhunske kadre.
Korist za okoli 17 tisoč ali odstotek zaposlenih
Sicer pa pravijo, da razumejo, da je predlog praga za socialno kapico postavljen pri šest tisoč evrih bruto, a hkrati pojasnjujejo, da to ne bo dovolj, saj bodo s tem še vedno zelo obremenjene plače visoko strokovnih, najbolj produktivnih zaposlenih. "Zato bi bilo nujno, da prag za razvojno kapico v nekaj letih postopoma znižamo na 2,5-kratnik povprečne plače v državi, kar nanese zdaj okoli 4600 evrov bruto. V tem primeru bi po drugi strani lahko ta kapica veljala samo za tiste, ki so vključeni v registrirane raziskovalne razvojne skupine," pozivajo v gospodarskih združenjih.
Kako bi se poznalo v žepu posameznika
Posameznik z bruto plačo 7000 evrov (brez uveljavljanja morebitnih olajšav) bi po izračunih Financ po novem prejel 4042 evrov neto, kar bi bilo 135 evrov (oziroma za tri odstotke) več kot doslej. Četudi bo omenjeni zaposleni prejel več, pa bi stroški dela delodajalca zaradi nižjih prispevkov delodajalca upadli z zdajšnjih 8127 evrov za 161 evrov, na 7966 evrov.
Za primerjavo so pripravili še informativni izračun, kaj bi se zgodilo, če bi vlada socialno kapico postavila pri nižjih bruto plačah (konkretno 4500 evrov). To bi seveda znatneje negativno vplivalo na prilive predvsem pokojninske in zdravstvene blagajne, bi pa med politiki pogosto opevani inženirji dejansko prejeli več.
Kaj bi uvedba socialne kapice pomenila v praksi? Posamezniki, ki imajo višjo plačo, ne bi plačevali prispevkov za socialno varnost od bruto plače, ki ta znesek presega. Prav tako bi bili nad to mejo plačila prispevkov za socialno varnost oproščeni delodajalci. Zaposleni bi tako plačali največ 1326 evrov, delodajalci pa največ 966 evrov prispevkov za socialno varnost. Po podatkih finančne uprave (Furs) je davčnih zavezancev, ki so prejemali bruto plačo, višjo od 6000 evrov bruto mesečno, trenutno nekaj manj kot 17.000, kar pomeni dober odstotek vseh davčnih zavezancev, pravijo sindikati.
Socialno kapico ima 17 držav EU
"Treba je poudariti, da uvedba socialne kapice pri meji 6000 evrov bruto ne bo razbremenila razvojnega kadra in prispevala k temu, da bodo delovna mesta za ključni kader, ki največ prispeva k razvoju gospodarstva, bolj privlačna, in zato ne bodo odhajali na delo v tujino. Gre zgolj za razbremenitev vodilnih v podjetjih in najbolje plačanih posameznikov. Glede na omenjeno število posameznikov, ki prejemajo takšne dohodke, zmanjšanje stroškov dela v posameznem podjetju na račun manj plačanih prispevkov za socialno varnost ne bo imelo večjih pozitivnih učinkov, ki bi pripomogli k večji produktivnosti in razvoju posameznega podjetja," opozarja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.
Opozarja tudi, da bi uvedba socialne kapice imela pomemben vpliv na zmanjšanje prihodkov v blagajne socialnega zavarovanja ter vpliv na javne finance. Poleg tega pa predlog ne vsebuje nikakršnih izračunov, koliko manj prihodkov bodo zaradi tega imele socialne blagajne, tudi pokojninska. Po ocenah sindikatov bi to namreč pomenilo od 150 do 250 milijonov evrov manj v socialnih blagajnah.
Večina, kar 17 držav EU in Švica ima socialno kapico. Nimajo pa socialne kapice skandinavske in baltske države. Podoben sistem, kot je predlagano v zakonu o debirokratizaciji, imata Nemčija in Avstrija. Naši severni sosedi imajo socialno kapico postavljeno pri 5550 evrih bruto plače. Kapica je torej nižja, kot bo v Sloveniji, čeprav je povprečna plača v Avstriji približno 2,5-krat višja od slovenske. Sicer pa ima socialno kapico tudi naša južna soseda Hrvaška, a je postavljena zgolj za prispevke zaposlenih, ne pa tudi za prispevke delodajalca.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
