Sodni svet opozarja, da je možna tudi stavka

Pravosodno ministrstvo želi na vlado poslati predloge zakonov o sodiščih, sodniški službi in novelo zakona o sodnem svetu. Cilj je, da bi vse tri zakone, ki so medsebojno neločljivo povezani, v obravnavo poslali najkasneje do sredine decembra, je sredi novembra povedala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Na predlagane spremembe so se odzvali v sodnem svetu, ki je sicer pravosodnemu ministrstvu podal več pripomb na predlagane zakonske spremembe. Na včerajšnji tiskovni konferenci so stališča sodnega sveta pojasnili njegov predsednik, sodnik Vladimir Horvat ter podpredsednica in član sodnega sveta, odvetnika ​Urška Kežmah in Emil Zakonjšek.

Sogovorniki so dejali, da so določene spremembe sodne reforme oziroma predlaganih zakonov nujne, niso pa vse dobre oziroma bodo lahko pustile dolgotrajne posledice na delovanju sodišč, zlasti če se bodo zato povečali sodni zaostanki. "V primeru, da vlada ne bo upoštevala ustavne odločbe glede ureditve sodniških plač, ki začne veljati 3. januarja prihodnje leto, Sodniško društvo pripravlja protest 4. januarja po vseh sodiščih, in če tudi to ne bo zaleglo, je v pripravi posebna skupina za pripravo sodniške stavke. Ne ustava ne sodni zakonodajni red Republike Slovenije stavke sodnikov ne prepovedujeta oziroma je legitimna in dopuščena. Stavkali so tudi sodniki v Španiji in na Hrvaškem, kjer so s stavko dosegli delno zvišanje plač sodnikov," je povedal Horvat.

Sodniške plače zaostajajo

Sodniški svet, ki nima uradnega stališča glede morebitne stavke sodnikov, je po besedah Urške Kežmah v preteklih letih že večkrat opozarjal vlade, da sodstvo ostaja pozabljeno in da že leta ni bilo usklajenosti plač med sodniki in drugimi državnimi funkcionarji, kot so poslanci, ministri in drugi. "Večkrat smo opozarjali zakonodajalca v Sloveniji, naj se to uredi, a se ni. Zato smo oktobra lani vložili zahtevo za oceno ustavnosti predpisov, ki urejajo sodniške plače, o kateri je ustavno sodišče odločilo in zakonodajalcu naložilo, da mora ugotovljeno nesoglasje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu. Ta odločba bo veljala torej od drugega leta. To, kar pravosodno ministrstvo predlaga v zakonskih spremembah, pa ne bo odpravilo plačnih nesorazmerij za sodnike za nazaj. Predlagali so mesečni dodatek v višini 578 evrov, kar je pravi korak naprej, vendar ni dovolj, zlasti če primerjamo sodniške plače s plačami poslancev, ministrov in celo predsednika vlade," pravi odvetnica Kežmah. Po javnih podatkih so se plače javnih funkcionarjev od 2012 do 2020 povečale za 25 odstotkov, sodniške pa za le 5,8 odstotka. Sodniki so edina kategorija, kjer se plače niso usklajevale z zvišanjem življenjskih stroškov.

Sodni zaostanki in izgubljanje spisov

Glede predlagane spremembe sodniške zakonodaje ima sodni svet več pripomb, ki jih je pojasnil Emil Zakonjšek. Pravosodna ministrica Švarc Pipan pravi, da bi za boljše delovanje sodišč ukinili okrajna sodišča, imeli pa naj bi samo enovita okrožna sodišča in enovite okrožne sodnike. Prvostopenjska sodišča se zdaj namreč delijo na okrajna in okrožna. S predlaganimi spremembami bi se po njenem zagotovili pogoji za učinkovito delovanje sodnega okrožja, zato se z novim zakonom vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč, sedanja okrajna sodišča pa bi postala zunanje enote. Načrtovane spremembe bi po mnenju ministrice omogočile tudi bolj pospešeno reševanje sodnih zadev, saj danes določena sodna okrožja enako vrsto zadev rešujejo bistveno hitreje kot nekatera druga.

A Zakonjšek pravi: "Pred nami je pravosodna reforma, sprašujem se, ali je takšna radikalna sprememba zakonodaje sploh potrebna. Kaj se bo s takšno reformo doseglo, kaj so cilji, je hitrejše delo sodišč, sodnikov? Bojimo se, da bo ravno obratno. Leta 1979 smo doživeli prav isto reformo, kot jo sedaj predlaga pravosodno ministrstvo, ko so se občinska sodišča (kot danes okrožna) spremenila v temeljna sodišča z enotami in smo imeli enega, temeljnega sodnika, zdaj se predlaga isto, samo da se mu bo reklo enovit sodnik. Šlo je za isto reformo, kot se zdaj predlaga, in tedaj je reforma povzročila zelo veliko težav. Povečali so se sodni zaostanki, zaradi premeščanja sodnih spisov z enega na drugo sodišče se je založilo ali izgubilo najmanj dva odstotka vseh spisov, vsi sodniki so imeli isto izhodiščno plačo, a so eni delali veliko več kot drugi. V sedanjem predlogu o spremembi zakonodaje piše, kateri problemi se bodo pojavili ob sprejetju sodne reforme, ne piše pa, kako jih odpraviti. To politike ne zanima, vse težave se bodo zgrnile na sodno upravo oziroma predsednike sodišč."

Horvat je dodal, da bi, namesto predvidene reorganizacije mreže sodišč, ki da deluje dobro, bilo treba razmisliti o razbremenitvi sodišč zadev, ki niso odločanje v sporih ali pomembnih pravnih zadevah, in jih prenesti na druge organe, poenostaviti sodne postopke in zmanjšati administrativno obremenitev sodišč.

Predsedniku se jemlje moč, državnemu zboru daje

Pravosodno ministrstvo načrtuje tudi reformo sodnega sveta in novosti pri imenovanju sodnikov. Novela zakona o sodnem svetu med drugim predvideva profesionalizacijo predsednika sodnega sveta, spreminja pa tudi pravila disciplinskih postopkov in obravnava vprašanja transparentnosti in odgovornosti sodnega sveta. Horvat pravi, da so določene predlagane spremembe dobre, kot na primer prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov z državnega zbora na drug ustavni organ. "Vendar pa sodni svet nasprotuje hkratnim spremembam sestave sodnega sveta in spremembi načina volitve članov sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor. Predsedniku republike kot garantu spoštovanja človekovih pravic in neodvisnosti se jemlje pristojnost predlaganih kandidatov in se prepušča volji kompromisov političnih strank v državnem zboru. Tudi povečanje števila članov sodnega sveta z dosedanjih enajst na petnajst ne bo prineslo prav nobene koristi, le stroški se bodo povečali," sklene Horvat.