"Sonce bi imeli tam, kjer ga ni, vetrnice pa tam, kjer ni vetra"

Strateški svet Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za energetski prehod je danes odprl javno razpravo o energetskem prehodu Slovenije. Predsednik tega sveta Danijel Levičar je poudaril, da gre pri energetsko-podnebnem prehodu za družbene odločitve, ki potrebujejo razmislek in konsenz o realnih ter izvedljivih rešitvah. Energetsko-podnebne odločitve so tudi rdeča nit strateškega načrta za razvojni preboj Slovenije, imenovan Horizonti prihodnosti, saj so vključene v vse štiri stebre tega dokumenta. Ob vojni v Ukrajini, ki je odprla pereče vprašanje zanesljivosti preskrbe z energijo, je nujno, da Slovenija pride do akcijskega načrta energetskega prehoda, ki bo opredelil poti za doseganje okoljsko-podnebnih ciljev, a hkrati ohranil in krepil konkurenčnost gospodarstva, industrije in s tem blaginje življenja, je še dejal Levičar.

"Slovenija se še ni ustrezno odzvala"

Predsednik GZS Tibor Šimonka pa je menil, da predstavlja energetsko-podnebni prehod v nizkoogljično družbo enega največjih izzivov za slovensko državo in družbo, še posebej pa za gospodarstvo in v okviru tega zlasti za energetiko in energetsko intenzivno industrijo, ki ji tudi evropski zeleni dogovor priznava poseben pomen: "Evropa za nujno potrebno prestrukturiranje in tehnološki preboj preko svojih finančnih mehanizmov namenja različne oblike pomoči, ki jih Slovenija žal še ni v celoti izkoristila. Kriza zaradi covida-19, še posebej pa vojna v Ukrajini, ki je povzročila še dodaten skok že tako izjemno visokih cen energentov, pa postavlja v ospredje problem zanesljivosti oskrbe z energenti," je dodal Šimonka.

Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma iz Kidričevega, pa je poudaril, da sta proizvodnja in reciklaža materialov, med njimi predvsem aluminij, umeščena med prioritete evropskega zelenega dogovora: "Na primeru Taluma dokazujemo, da se slovenska energetsko intenzivna industrija hitro in uspešno prilagaja evropskim okoljskim zahtevam." Drobnič je še opozoril, da se Slovenija na sporočilo Evropske komisije za krizne ukrepe državne pomoči za ublažitev posledic vojne v Ukrajini s prilagoditvenimi ukrepi in mehanizmi še ni ustrezno odzvala. Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, je dodal, da bi podjetja potrebovala vsaj okvirne scenarije, kakšne bodo proizvodne in prodajne cene ob zeleni proizvodnji v primerjavi s sedanjo.

Mervar napoveduje podvojitev cen električne energije

Aleksander Mervar, predsednik uprave Elesa, se je najprej vprašal, ali si zares želimo zelenega trajnostnega prehoda, saj smo doslej, kot je dejal, v tej smeri storili zelo malo ali skoraj nič. Opozoril je še, da bodo zaradi vlaganj v proizvodnjo za zagotovitev nizkoogljičnosti in v nova prenosna omrežja stroškovne cene električne energije in omrežnine višje. Za jesen je, sodeč po danes znanih terminskih pogodbah, napovedal celo do 200 odstotkov višje cene električne energije. "Pariški podnebni sporazum ne govori o soncu in vetru, ampak o razogljičenju, in Nemčija je to zgodbo malo zapeljala na mlin sonca in vetra, ob čemer mi stavimo tudi na jedrsko energijo," je še dejal Mervar in za primerjavo navedel, da je v Sloveniji "zlata praksa umeščanja energetskih objektov v prostor med 10 in 15 leti, zato se je vprašal, kateri investitor bo danes vlagal, da bo lahko leta 2035 gradil: "Sonce bi imeli tam, kjer ga ni, vetrnice pa tam, kjer ni vetra," je bil slikovit. Po njegovem mnenju bo treba začeti uveljavljati javni interes, sicer zelenega prehoda ne bo. Ob čemer se bo ob ustreznem konsenzu v družbi treba čim prej odločiti tudi za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, saj se povpraševanje povečuje in cene gredo v nebo.

Mladi za višji davek na ogljik

Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi, je pojasnil, da so za zdaj zmogljivosti za prenos zemeljskega plina zadostne. Načrtujejo tudi povečanje kompresorske postaje v Ajdovščini za prenos plina iz Italije in Alžirije. Lani smo v Sloveniji porabili za dobrih 10 teravatnih ur plina, če bi se prekinila dobava iz Rusije, od koder je 99 odstotkov plina, bi bilo treba povečati kapacitete LNG-terminalov v Italiji in na Krku ter podzemna skladišča na Madžarskem. Ob zelenem prehodu pa bodo Sloveniji na voljo tudi vodik, sintetični plini in obnovljivi plini. Eberlinc ne dvomi, da bo energetska kriza dala pospešek zelenemu prehodu.

Izidor Ostan Ožbolt iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost pa je predstavil predlog ukrepov pri zelenem prehodu, ki bi upoštevali omejitve okolja oziroma planeta in socialne vplive na življenje ljudi. Ob tem je predlagal zvišanje davka na ogljik zunaj sheme trgovanja s kuponi, tako da bi tovrstne prihodke povečali na 485 milijonov evrov. Ta denar pa bi namenili za zelene spodbude, znižanje davkov za delavce in podjetja ter za najrevnejše.