Eden od ciljev trajnostne oskrbe Slovenije z električno energijo je tudi 33-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni porabi energije do leta 2030. V letu 2023 denimo je Slovenija prvič dosegla 25-odstotni delež OVE v bruto končni porabi, s čimer je po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra postala bolj kredibilna, samozadostna in samooskrbna.
A medtem ko je še pred tremi leti trg samooskrbnih sončnih elektrarn v Sloveniji cvetel in dosegal rekordne številke, se v zadnjem letu razmere umirjajo. Podatki Elesa o dejanskih priključitvah zgrajenih proizvodnih naprav za samooskrbo na distribucijski sistem električne energije namreč kažejo, da je bilo teh lani manj kot leto prej. V letu 2023 so v Elesu prejeli 19.609 vlog za priključitev zgrajenih proizvodnih naprav za samooskrbo, v omrežje pa je bilo priključenih 19.167 naprav. Lani sta bili prejeti 16.302 vlogi za priključitev, do konca leta pa je bilo v omrežje priključenih 15.198 naprav.
Več dejavnikov za upad povpraševanja
Po podatkih Elesa je bilo tako v letu 2024 v omrežje priključenih za 210,3 megavata samooskrbnih sončnih elektrarn in za 107,5 megavata sončnih elektrarn, katerim se meri proizvodnja električne energije. Slednje so elektrarne, namenjene prodaji električne energije, ki bolj ali manj vso proizvedeno energijo oddajo v omrežje. Samo lani smo torej dobili za 317,8 megavata dodatnih kapacitet. Skupno je bilo konec leta 2024 v Sloveniji 59.799 sončnih elektrarn za individualno samooskrbo s skupno močjo 756,6 megavata, 348 sončnih elektrarn za skupnostno samooskrbo s skupno močjo 18,2 megavata in 5048 sončnih elektrarn, katerim se meri proizvodnja električne energije, s skupno močjo 648,3 megavata. Skupno je tako Slovenija v letu 2024 dosegla 1423 megavatov inštalirane moči sončnih elektrarn.
- Eden od ciljev trajnostne oskrbe Slovenije z električno energijo je tudi 33-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni porabi energije do leta 2030.
- A če je še pred tremi leti trg samooskrbnih sončnih elektrarn v Sloveniji cvetel in dosegal rekordne številke, se v zadnjem letu razmere umirjajo.
- V letu 2023 so v Elesu prejeli 19.609 vlog za priključitev zgrajenih proizvodnih naprav za samooskrbo.
- Lani sta bili prejeti 16.302 vlogi za priključitev.
- Skupno je Slovenija v letu 2024 dosegla 1423 megavatov inštalirane moči sončnih elektrarn.
Kaj je vplivalo na odločitve gospodinjstev za investicije v sončne elektrarne? Direktorica Združenja slovenske fotovoltaike Nina Hojnik je v intervjuju za Večer menila, da je na te odločitve vplival splet dogodkov v preteklem letu. V prvi vrsti je bila to zapletena in nedorečena omrežninska reforma, pa tudi iztek net meteringa, kakršen je veljal doslej. Zmanjšanje povpraševanja pa je bilo pričakovano tudi zaradi izjemno povečanega povpraševanja v preteklih letih. V manj kot štirih letih je bilo izdanih skoraj 100 tisoč vlog za priključitev, realiziranih pa je bilo manj kot 60 tisoč projektov. Razlog za tolikšno razliko je po besedah Nine Hojnik med drugim nezaupanje, ki se je med ljudmi razširilo, potem ko se je začelo več govoriti o spremembi omrežninskega akta in o ukinitvi net meteringa.
Povračilna doba v povprečju znaša sedem let
Toda dejstvo je, da bo net metering veljal do konca dobe uporabnosti za vse samooskrbne sončne elektrarne, priključene v omrežje do konca leta 2024, naprave, priključene po tem datumu, pa uporabljajo drugačen način obračunavanja razlike med oddano in prevzeto energijo. Se investicija v sončno elektrarno splača tudi brez net meteringa? Nina Hojnik je prepričana, da se, saj da so nekateri člani združenja naredili izračune na podlagi svojih produktov. Pri tem so za izhodišče določili povprečno velikost elektrarne, to je 12-kilovatna elektrarna, in porabo ena na ena, kar pomeni, da gospodinjstvo s tako elektrarno na leto porabi 12 tisoč kilovatnih ur elektrike.
Ob investicijskih stroških in po odbitku subvencije, ki je za hibridne sisteme, torej sončno elektrarno z baterijskim hranilnikom, ugodna, je povračilna doba zelo primerljiva s tisto za elektrarne z net meteringom. Ta doba glede na trenutne pogoje v povprečju znaša okoli sedem let, kar je za investicijo v sončno elektrarno z baterijo zelo ugodno. "Pri tem smo pogledali tudi povprečne povračilne dobe za tovrstne investicije od leta 2016 in ugotovili, da se te, z izjemo leta 2022, konstantno krajšajo. Ponudnikom sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in drugih izdelkov, za katere so na voljo subvencije, se velikokrat očita, da za višino subvencij dvignejo cene izdelkov. Zato smo tudi to preračunali in pokazalo se je, da to ne drži. Ni nobene vzporednice ali sorazmernega dviga cen z dvigom subvencij," je povedala Nina Hojnik. Dodala je še, da so razmere na trgu samooskrbnih sončnih elektrarn po njenem mnenju v povprečju celo boljše kot prej, predvsem zaradi tega, ker so na voljo ustrezne subvencije za hibridne sisteme.
