Specializirano tožilstvo zahteva sodno preiskavo zoper Damjana Žuglja in še pet osumljencev

STA, M.R.
19.04.2024 13:14

Specializirano državno tožilstvo (SDT) je vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti nekdanjemu direktorju Urada RS za preprečevanje pranja denarja Damjanu Žuglju in še petim osebam, danes poroča portal Necenzurirano.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Damjan Žugelj
Primož Lavre

Kot še navaja, so osumljeni zlorabe zaradi domnevno nezakonitega brskanja po bančnih računih več kot stotih ljudi in podjetij. Imen osumljenih na SDT zaradi varstva osebnih podatkov ne razkrivajo, po neuradnih informacijah portala pa gre za nekatere nekdanje uslužbence urada. Tožilstvo jim očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic, za katerega je določena kazen od enega do petih letih zapora, dodaja Necenzurirano.

Šlo naj bi za zgodbo, ki je v javnost prišla lani, ko je portal N1 poročal, da je urad konec leta 2021 v manj kot treh tednih bankam poslal kar 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. Povod za zbiranje podatkov naj bi bila zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava v angleščini, v kateri naj bi obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letele na podjetja v skupini Telemach. Preiskovalci naj bi preverjali sume, da je prijava prišla iz Srbije. Obsežno dokumentacijo naj bi hranili v prostorih nekdanjega arhiva, del pa naj bi je medtem celo izginil.

Žugelj naj bi domnevno položaj zlorabil v času, ko je vodil urad za preprečevanje pranja denarja.
BOBO

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je lani jeseni zaradi dogajanja kazensko ovadil Damjana Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce. Kot so ob tem navedli, je šlo za nezakonit vpogled v 224 transakcijskih računov, ovadenim pa grozi do tri leta zapora.

Omenjeni primer je odmeval tudi na političnem parketu. Kot je takrat poročal portal Necenzurirano, naj bi pred državnozborskimi volitvami leta 2022 prišlo do dogovora med tedanjim premierjem Janezom Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Janšo naj bi zanimal Robert Golob oziroma balkanske transakcije družbe Gen-I, ki jo je Golob takrat vodil, Vučića pa transakcije vodje srbske opozicije Dragana Đilasa in poslovneža Dragana Šolaka, ki je preko skupine United tudi lastnik portala N1.

Janša je maja lani v odzivu za Pop TV dejal, da so "namigovanja tako absurdna, da v normalnem demokratičnem okolju ne bi imela nikjer nikakršnega odmeva". Kot je dodal, jih razumejo kot prozoren poskus nekaterih balkanskih oziroma slovenskih oligarhov in oblastnikov, da po objavi obremenjujočih dokazov o netransparentnih in skrajno sumljivih nakazilih in dvigih velikih vsot denarja preusmerijo pozornost od suma kriminala na politično polje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta