Varuh človekovih pravic Peter Svetina je opozoril in potrdil, kar že od začetka sprejemanja novele zakona o vodah poudarjajo okoljske organizacije in strokovnjaki - javnost je izključena iz postopka sprejemanja te novele, prav tako ni potrebe, da se te spremembe sprejemajo po hitrem postopku.
Varuh je ugotovil kršitev 44. člena Ustave Republike Slovenije in ugotovil, da ravnanje ministrstva za okolje in prostor (MOP) kot pripravljavca predpisa ni bilo skladno s pravico javnosti do sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov. Poleg tega ravnanje MOP ni skladno z 8. členom Aarhuške konvencije in Zakonom o varstvu okolja. Na MOP je varuh zato naslovil konkreten predlog za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v prihodnje, a ministrstvo predloga varuha še ni sprejelo.
Sprva naj bi bila novela le namenjena usklajevanju z evropsko zakonodajo tako, da bi lahko povišali proračun sklada za vode, a se je v njej kasneje znašlo bistveno več sprememb. Izjemno kratek rok javne obravnave je trajal le nekaj dni, poleg tega se je predlog, objavljen na portalu e-demokracija, razlikoval od tistega, ki so ga na mizo dobili odločevalci. Na pobudo ministrstva za gospodarstvo se je namreč v predlogu znašel še člen, ki bi odpravil popolno prepoved gradnje okolju nevarnih objektov na vodovarstvenih območjih. Tega je ministrstvo kasneje umaknilo, ostaja pa sporni 37. člen, ki razširja možnost gradnje v priobalnem pasu, zaradi tega je sedaj v teku zbiranje podpisov za referendumsko pobudo.
"Vselej se je treba izogibati rokohitrskemu sprejemanju odločitev"
Ministrstvo je varuhu sicer odgovorilo na očitke, a ne v zadostni meri, je sklenil varuh: "Iz sicer obširnih pojasnil ministrstva gre v bistvenem povzeti, da je bila javnost po njegovi oceni v postopek priprave predloga predpisa ustrezno vključena. Ministrstvo je še sporočilo svojo oceno, da so bili v vladnem gradivu, ki je bilo posredovano v obravnavo vladi, razlogi za nesprejetje pripomb iz javne obravnave strokovno obrazloženi, prav tako pa naj bi javnosti preko sej posamičnih odborov ter številnih medijskih soočenj tekom trajanja zakonodajnega postopka tudi predstavilo predlagano spremembo zakona. Glede na navedeno MOP meni, da ni ravnalo izključujoče do javnosti."
A varuh meni, da število členov, s katerimi se načrtuje sprememba veljavne ureditve, samo po sebi ne zagotavlja zadostne utemeljitve za odločitev o tem, ali gre pri predlaganih spremembah za bolj ali manj pomembne, ter pozval ministrstvo, naj zagotovi celovito in strokovno javno obravnavo. A iz naknadno prejetih obširnih pojasnil MOP je razbrati, da mnenja in predloga varuha ni sprejelo, še sporočajo iz urada varuha človekovih pravic.
Varuh še poudarja, da se je še posebno na področju določanja regulative varstva okolja in prostora, katere bistven sestavni del je tudi normativna ureditev varstva voda, treba vselej izogibati rokohitrskemu sprejemanju odločitev: "Nobena korist, potencialno izhajajoča iz (pre)hitrega sprejemanja odločitev, namreč ne more odtehtati potencialne dolgoročne škode na okolju in zdravju, nastale zaradi pomanjkljive, strokovno neusklajene, nedomišljene in tudi potencialno protiustavne ureditve."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
