Med drugim ji očitajo kršitve ustave, poslovnika DZ in zakonodaje. Kot je na seji državnega zbora dejala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, je Klakočar Zupančič hram demokracije spremenila v cirkus in v boksarsko prizorišče.
Godec je v imenu predlagateljev razrešitve uvodoma spomnila, da je imel DZ od svojega konstituiranja leta 1992 štirinajst predsednikov. Vsi so ob nastopu funkcije obljubljali, da bodo hram demokracije vodili v dobro vseh državljanov ter enakopravno do vseh poslancev, potem pa so prišli Svoboda in "svobodanjaki", je izpostavila. "Hram demokracije je najprej spremenila v boksarsko prizorišče, potem v cirkus, potem v sodno dvorano. V zadnjem času pa smo priča teatru absurda ali hiši, kjer se odvijajo tragikomedije, v kateri predsednica državnega zbora iz dneva v dan dokazuje, da ni kos nalogi, ki ji je bila zaupana."
Po mnenju Godec smo danes v DZ lahko priča izvrševanju represivnih dejanj v praksi. Izpostavila je odvzemanje besede poslancem opozicije, nenehno komentiranje med vodenjem sej, omejevanje ali celo zaustavljanje ustavnih, zakonskih in poslovniških instrumentov opozicije, pritiske na poslance opozicije, ki že mejijo na mobing, metanje knjig v smeti, odstranjevanje knjig iz poslanskih skupin, "seveda le tistih, ki se nahajajo v opozicijskih klopeh", je poudarila. "V državnem zboru leta 2024 imamo predsednico, ki pravi: pravna država je najvišji postulat demokratične države, ki mora vedno ostati neokrnjena, a hkrati krši poslovnik, zakonodajo in ustavo," tako Godec.
Pod aktualno predsednico DZ da se nenehno ponavljajo kršitve poslovnika DZ. Še vedno ni sklicala izredne seje za ustanovitev preiskovalne komisije Gen-I, ovira ustanovitev preiskovalne komisije, ki jo predlaga opozicija, še naprej tudi dovoljuje, da preiskovalna komisija Gen-I, ki jo vodi poslanec Svobode, deluje nelegitimno, je naštevala vodja poslanske skupine SDS.
"Ob tem tudi ne reagira na dejstvo, da je tretjina članov preiskovalne komisije zaradi političnega vmešavanja v delo policije zahtevala, da se kot priča povabi predsednika vlade, predsednik komisije pa to enostavno ignorira." Klakočar Zupančič med drugim očita tudi, da je na seje DZ uvrstila več predlogov zakonov in aktov, za katere je zakonodajno-pravna služba nedvoumno zapisala, da so v nasprotju z ustavo.
V poslanski skupini SDS so prepričani, da ravnanja predsednice DZ v zadnjih dveh letih in pol izkazujejo, da ni primerna za vodenje hrama demokracije, zato so predlagali njeno razrešitev.
"Dovolj je kršenja ustave, zakonov, poslovnika državnega zbora in dolgoletne parlamentarne prakse, dovolj je rušenja temeljnih demokratičnih postulatov v tej hiši ter arbitrarnega in samovoljnega odločanja. Dovolj je, da se predsednica državnega zbora zgolj do opozicijskih poslancev obnaša vzvišeno, nedostojno in sovražno," je poudarila Godec.
Predsednica DZ je le prva med enakimi, njen odnos do poslancev pa ne bi smel biti diskriminatoren, žaljiv in pogojen s tem, kateri poslanski skupini pripada posamezni poslanec, je med drugim izpostavila vodja poslanske skupine SDS.
"Ni kriv tisti, ki cirkus vodi, ampak klovni"
Predstavniki koalicijskih Svobode, SD in Levice so stopili v bran predsednici DZ. Poskus razrešitve Klakočar Zupančič je namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi označil za "še eno v nizu političnih burlesk SDS", ki jo vidi kot poskus destabilizacije Svobode, koalicije in predsednice DZ. "Ta današnja norčija skriva pod površjem globoko zgodovinsko kolektivno zafrustriranost nad svobodomiselnimi ženskami, zafrustriranost nad nekom, ki si upa spregovoriti, nad nekom, ki se ne podredi nasilnežem, in nad nekom, ki ne pade pod težo žaljenja," je povedal Žavbi. Spisek domnevnih kršitev predsednice DZ da je "nevreden kakršnega koli miselnega pretresa", je samo papir, za katerega se je skrila SDS, "da boste lahko zopet na veliko žalili vsepovprek", saj da je to njihov modus operandi.
Klakočar Zupančič je v funkcijo predsednice DZ, ki jo je javnost pred njenim mandatom dojemala kot birokratsko, vnesla "barvo, vonj in okus" ter jo odprla ljudem, kljub temu da se spopada s seksističnimi in mizoginimi opazkami. "Že na ustanovni seji DZ je bila deležna retorične kloake, kar si je zaslužila s tem, da je preprosto obula rdeče čevlje," je izpostavil.
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je v predstavitvi stališča poslanske skupine dejal, da parlamentarizem trenutno zaznamuje maščevalnost in merjenje mišic oziroma glasovalnih moči, večstrankarska demokracija pa je poenostavljena z delitvami na leve in desne. "Razlogov za to je seveda več, naj bodo to nekonstruktivne opozicije, neizkušeni novi obrazi ali pa za sodelovanje ter kompromise nepripravljene poslanske skupine," je naštel.
Kriza parlamentarizma se po njegovem mnenju širi tudi izven zidov DZ, za porast nestrpnosti v družbi pa lahko med drugim okrivimo "pogoste neokusne in osebne obračune med izvoljenimi funkcionarji na eni in drugi strani, ki nimajo nobenega mesta v profesionalizirani politiki", je dejal. Razrešitve predsednice DZ v SD ne podpirajo, "ker z njo ljudem ne bomo sposobni ponuditi resne in zrele parlamentarne demokracije", je sklenil.
Razrešitve prav tako ne bodo podprli v poslanski skupini Levica. "Če pogledamo, kaj očitajo predsednici DZ, ugotovimo, da ti očitki pravzaprav izvirajo iz kršitev, ki jih predsednica ni dovolila," je izpostavil vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. Ob tem je SDS očital, da jim ni mar za poslovnik, zakone, dostojnost in manire v DZ, že 30 let pa gradi svojo politično identiteto na konfliktu in razdoru.
Predsednica DZ je nekonvencionalna, a si zaradi tega še ne zasluži, da jo razrešijo, saj je včasih na nekonvencionalen način sposobna presekati slabe prakse. "V cirkusu ni kriv, da se dogajajo norosti, tisti, ki cirkus vodi, ampak klovni v njem, in mislim, da imamo teh klovnov predvsem v teh klopeh na žalost preveliko," je sklenil.
Klakočar Zupančič: Deležna sem celotnega paketa diskreditacije
"Z današnjim dnem sem deležna celotnega paketa, ki ga je imela opozicija na voljo za mojo diskreditacijo," je Urška Klakočar Zupančič dejala na seji DZ v odgovoru na predlog razrešitve, ki so ga vložili poslanci SDS in NSi. Ob tem je naštela dopise z grožnjami, blatenje v opozicijskih medijih, ki se je nanašalo tudi na njene osebne lastnosti, žaljenja na družbenih omrežjih, poskuse blokiranja njenega dela, obstrukcij, kazenske ovadbe in tožarjenje Evropskemu parlamentu.
"Resnično moram biti hud trn v peti nekaterim, predvidevam, da predvsem tistim, ki so se v svoji dolgoletni politični praksi navadili na to, da lahko državo in pravo prikrojijo svojim lastnim interesom, izsiljujejo, grozijo, verbalno napadajo, ker se jih drugi navadno prestrašijo in se uklonijo. Jaz se ne bom uklonila," je poudarila. In da je "vsak predlog poslank in poslancev, ki ni v nasprotju z ustavo ali zakoni, v parlamentu obravnavan v skladu s poslovnikom".
DZ je v tem mandatu razpisal šest referendumov, vseh šest pa je opozicija izgubila, je izpostavila. "Res je, parlamentarno prakso spreminjamo, ker se je izkazalo, da dosedanja omogoča zlorabe tako pomembnega instrumenta, kot je posvetovalni referendum," je dejala. To se je po njenem mnenju pokazalo pri ravnanju SDS pri priznanju Palestine. Predlog se mora uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, kar pomeni, da je lahko obravnavan tudi manj kot 30 dni pred naslednjo sejo, je pojasnila.
Pravi, da ravna tako kot predhodnik iz SDS na njenem mestu
Obregnila se je tudi ob očitke o ustanavljanju preiskovalnih komisij DZ, ki so bile v skladu z zahtevami tudi ustanovljene, razen druge preiskovalne komisije na področju energetike, vsebina katere se prekriva z že ustanovljeno preiskovalno komisijo, dve preiskovalni komisiji pa bi pomenili poseg v pravno varnost. "To prakso je uvedel moj predhodnik France Cukjati (SDS) in jo nadaljujem tudi sama, ker je pravilna," je izpostavila.
"Laž lahko tisočkrat ponovite, pa bo ostala laž, lahko jo tvitate, kričite na ulicah ali pred sodišči, lahko jo zapišete v knjige ali jo objavljate v svojih medijih, a laž bo ostala laž," je dejala. Vprašala se je tudi, "kaj motivira del slovenske politike, da vehementno podpira režim, ki je obtožen vojnih zločinov ter zločinov proti človeštvu in izvaja genocid in agresijo zdaj že na tri sosednje države".
Ustavno sodišče o zahtevi SDS
Sklep državnega zbora o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi ni v neskladju z ustavo, je konec novembra odločilo ustavno sodišče v odločbi, ki je zdaj javna, s tem pa odgovorilo na zahtevo SDS.
Odločbo je podprlo šest ustavnih sodnikov, dva sta glasovala proti. Ustavno sodišče v njej pojasni, da je v tem postopku presojalo le, ali gre za zakon, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost, zaradi česar je o njem referendum po slovenski ustavi izključen. In prav to slednje je tudi ugotovilo.
