Sredi oktobra prve odpovedi zaposlenim v družbi Postojnska jama

V preteklih letih zelo uspešnem turističnem podjetju Postojnska jama naj bi že sredi oktobra od skupno 174 redno zaposlenih odpustili do 59 ljudi. Skupaj z drugimi oblikami zaposlitve v poletnih mesecih običajno zaposlujejo tudi 450 in več ljudi. Družba Postojnska jama je prek podjetja Batagel & Co v 74,9-odstotni lasti zakoncev Marjana in Katje Dolenc Batagelj in v 25,1-odstotni lasti postojnske občine. Poslovanje postojnske družbe, ki med drugim upravlja turistični znamenitosti Postojnsko jamo in Predjamski grad ter hotel Jama tik ob Postojnski jami, pa tudi hotel Cerkno in Vilo Planinko na Jezerskem, je bilo v preteklosti nadvse uspešno. Še lani so ob 31,6 milijona evrov prihodkov in 9,8 milijona evrov čistega dobička dosegali rekordne rezultate, letos pa je bil upad gostov in prometa več kot 80-odstoten, ob koncu leta pa naj bi imeli kar tri milijone evrov izgube. Situacija je povsem podobna kot z upravljavcem ljubljanskega letališča (Fraport Slovenija), kjer pa so na koncu odpustili 82 zaposlenih od skupno 470.

Letos le šestina običajnega prometa

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora v družbi Postojnska jama, je za Večer pojasnil nastalo situacijo: "Z 10. septembrom smo poslali program presežnih delavcev na zavod za zaposlovanje in v 30 dneh bodo znane vse podrobnosti glede odpuščanj, ki pa jih pred 10. oktobrom gotovo ne bo, ker tako določa tudi zakon, potem pa so tu še od 30- do 80-dnevni odpovedni roki. Odpuščenih naj bi bilo do 59 ljudi od skupno 174 zaposlenih, koliko jih bo na koncu, pa se ne ve. Letos naj bi imeli namesto 900 tisoč obiskovalcev Postojnske jame le 140 tisoč obiskovalcev, kar je še večji upad kot ob osamosvojitvi Slovenije in razpadu jugoslovanskega trga. Izgubo bomo merili v milijonih evrov. Če že koga zanimajo dobički, pa v pojasnilo: vsi so šli v razvoj in tudi iz dividend (lastnika sta si marca razdelila deset milijonov evrov, op. a.) bo Občina Postojna v celoti prenovila glavno ulico v centru mesta, Tržaško cesto. Marjan Batagelj pa si ni izplačal niti enega evra dobička. Rad bi poudaril, da turistični boni na destinacijah, kot smo Postojnska jama, Ljubljana ali Bled, niso veliko pomagali. Za turistične znamenitosti, kot je naš Park Postojnska jama, niso prišli v poštev, bili so preveč selektivni. Zaključil pa bi optimistično, da če je Postojnska jama preživela 200 let, potem bo tudi epidemijo koronavirusa, pri čemer nam bo lahko pomagala razširitev uporabe turističnih bonov. Nikoli ni prepozno za pomembne ukrepe, da se reši slovenski turizem, kjer je Postojnska jama njegov ključni del. Sicer pa je logično, če ni gostov, ni prihodkov, ni dela, ni zaposlitev."

Več zaposlenih kot obiskovalcev

Še pred desetletjem je imela družba Postojnska jama vsega okrog deset milijonov evrov kapitala, ob koncu lanskega leta pa je ta ob uspešnem poslovanju zrasel na že 45 milijonov evrov in na letošnji februarski skupščini je bilo sprejeto, da se obema delničarjema skupaj izplača deset milijonov evrov dividend iz dobičkov preteklih let, ki so bile nato izplačane 16. marca, ko je pri nas že bila razglašena epidemija koronavirusa. Batagelj je pojasnil, da izplačila teh dividend ni več mogel preprečiti, ker je bil skupščinski sklep potrjen, ko še ni bilo epidemije in je bil začetek letošnjega leta nadvse spodbuden. Seveda jih je v poslovanju presekalo, da je bila Postojnska jama za kar 83 dni povsem zaprta za obiskovalce, kar se je zgodilo šele drugič v njeni dvestoletni zgodovini, a prvič za tako dolgo. V Postojnski jami dodajajo slikovit podatek, da bodo že v nekaj tednih imeli več zaposlenih kot obiskovalcev ter da s svojimi (komercialnimi) aktivnostmi ne morejo nad epidemiološko sliko, ki se v svetu in Evropi spreminja dnevno in države premika med zelenim, rumenim in rdečim seznamom.