Stanovanjska politika: Raje oddajo turistom kot študentom ali družinam

Če so se prazna stanovanja v preteklosti oddajala predvsem študentom in mladim družinam, pa je težnja po turizmu, še posebej v prestolnici, spremenila nekdanji trend. Stanovanja se danes najpogosteje oddajajo turistom, pri čemer je vodilni ponudnik za oddajanje nepremičnin po svetu priljubljena platforma Airbnb - ta ni le konkurenca hotelirjem, marveč neizprosno viša cene najemnin na nepremičninskem trgu in s tem poglablja problematiko nedostopnosti stanovanj za mlade.

Ljubljana postaja blagovna znamka

"Že dlje časa zaznavamo pomanjkanje okoli 4000 javnih najemniških stanovanj. Ko smo lani razpisali 30 stanovanj za mlade, je zanje prispelo kar štiristo vlog," povedo na Mestni občini Ljubljana. Menijo, da korenine problematike segajo vse do osamosvojitve Slovenije, ko je prišlo do razprodaje in ukinitve sistemskega finančnega vira za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. "Delež javnih najemnih stanovanj v Sloveniji je, glede na celoten fond stanovanj v državi, izredno majhen," pristavijo in dodajo, da so potrebne aktivnosti na ravni države, med katere sodijo sprejem ustrezne zakonodaje (ki bo uzakonila stroškovno najemnino), stanovanjski dodatek, sistemski vir financiranja pridobivanja javnih najemnih stanovanj in odpravljanje pomanjkanja javnih najemnih stanovanj, tudi s stanovanjskimi zadrugami. Pri tem kot vzor vidijo Dunaj, ki na tem področju sodi v sam vrh, tako v evropskem kot tudi v svetovnem merilu.

Nedostojni slovenskih stanovanj in izobrazbe

Še težje najdejo stanovanja tuji študentje, ki so se za študij v Sloveniji med drugim odločili zaradi vere v slovensko gostoljubje in tolerantnost, a so pri iskanju študentskega stanovanja občutili nasprotno. Tako v priljubljeni facebook skupini Stanovanjce, stanovanjce, kje, kot tudi na spletni strani nepremičninske agencije s stažem - Nepremičnine.net - pogosto zasledimo zapise najemodajalcev, ki si "ne želijo imeti opravka z geji, študenti z bivših jugoslovanskih republik in gradbenimi delavci". "Stanovanje sem iskala dva meseca, a mi najemodajalci niso odpisovali, saj sem pisala v srbščini. Če so vendarle odpisali, so dejali, da je stanovanje že oddano. Ko sem prosila prijatelja iz Slovenije, da pokliče iste ponudnike, je bilo stanovanje zanj še vedno prosto," pove srbska državljanka Miona Dinič, sicer študentka na Filozofske fakulteti Univerze v Ljubljani. Podobno zgodbo opisujeta tudi Mak Kasapović in Selma Mustafić, oba študenta ljubljanske fakultete za družbene vede in državljana Bosne in Hercegovine. "Študija v Ljubljani sem se izredno veselil," pripoveduje Mak Kasapović, "zato sem se že zgodaj začel učiti slovensko in iskati stanovanje, vendar tega do danes nisem našel. Povsod je bil pogoj slovensko državljanstvo." "Več kot deset mojih prijateljev iz tujine, s katerimi sem obiskovala slovensko srednjo šolo oziroma program mednarodne mature stanovanja še iščejo. Spijo pri prijateljih ali v hostlih. So v podobnem položaju kot študentje programa Erasmus+, za katere najemodajalci večinoma menijo, da so migranti, po njihovih besedah - nedostojni slovenskih stanovanj in izobrazbe," pripomni Selma Mustafić.

510 več vlog za študentski dom kot lani

"Naša prioriteta so domači študentje, ki predstavljajo skoraj 95% stanovalcev pri nas," povedo v Študentskem domu Ljubljana, ki so za študijsko leto 2018/2019 prejeli 8791 vlog za subvencionirano bivanje, od tega 3540 za sprejem in 5251 za podaljšanje bivanja, kar je v celoti za 510 študentov več kot lani. Tako se dalj trajajoči trend upada prijav ponovno dviguje. Da so višje tudi cene sob v študentskih domovih, povedo na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS): “Študenti imajo višja pričakovanja glede kakovosti bivanja v študentskem domu, a se ti prepočasi obnavljajo in posodabljajo. Enoposteljna soba ostaja manj dostopna, neprijazni so postopki in roki za vselitev, študentom nenavadni pa so svojevrstni domski redi.” Pojasnjujejo, da je stanje alarmantno predvsem na obali, kjer za nove študente v študentskem domu preprosto ni prostora. "Študentje in delodajalci od študentskega dela prispevajo 2 odstotka zaslužka za izgradnjo in obnovo infrastrukture, vendar ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ta sredstva koncesijske dajatve deli vsem trem visokošolskim središčem enakomerno, ne glede na potrebe. Zato se v Mariboru obnavljajo prazni študentski domovi, namesto da bi se zgradili novi na obali,” pojasnjujejo. Novo vlado nagovarjajo k posodobitvi zakonodaje in obdavčitvi praznih stanovanj.

Najemnine bodo višje

“Glede na vrednost nepremičnin so najemnine v Sloveniji nizke, saj njihova rast precej zaostaja za rastjo cen nepremičnin. V prihodnjih letih lahko pričakujemo le še zvišanje najemnin,” poudarja Stanka Solar, direktorica podjetja Stan nepremičnine, ki napoveduje, da bo turistov vedno več, kar bo najbolj vidno v urbanističnem razvoju mest - gradili se bodo hoteli, trgovine in restavracije, medtem ko si bo poskušal vsak odrezati svoj kos pogače, pa se bo struktura prebivalstva v središčih spremenila, saj bo življenjski standard tamkaj preprosto previsok. Obenem ostaja problem praznih stanovanj, ki so v lasti države ali v lasti potencialnih najemodajalcev, ki si stanovanj ne upajo oddajati, saj so sodni postopki v primeru kršitev dolgotrajni in nepredvidljivi. "Pogodbe danes so v večini sklenjene za eno leto. Če bi bile sklenjene za nedoločen čas ali vsaj obdobje petih let, bi mnogo starejših ljudi stanovanja prodalo in si najelo manjša, vendar so iz istega razloga tudi ti skeptični, saj so v tem primeru obsojeni na stalne selitve. Vlada naj spremeni stanovanjski zakon in druge predpise tako, da bodo odpovedi najemnih pogodb v primeru kršitev mnogo enostavnejše. Obstajajo primeri, ko najemniki ne plačujejo niti najemnine niti stroškov, a traja več let, da lastnik preko sodišča doseže izselitev takšnega najemnika," nagovori novo vlado Solarjeva.