V ponedeljek je delež pozitivnih PCR-testov znašal 31,9 odstotka, saj so ob 5230 PCR-testih potrdili 1669 okužb z novim koronavirusom. Potem ko je predsednik vlade Janez Janša v ponedeljek napovedal, da smo tik pred tem, ko bomo spet zapirali javno življenje in gospodarstvo, je državna sekretarka na zdravstvenem ministrstvu Alenka Forte umirila žogico in dejala, da za to ni potrebe, pred tem bi se lahko uvedlo pogostejše testiranje, drugi ukrepi pa so stvar naknadnih odločitev. Je pa vodja posvetovalne skupine za zajezitev covida-19 Mateja Logar za čas jesenskih šolskih počitnic predlagala manjše prostovoljno zaprtje družbe, ki vključuje omejitev druženja na družinske člane in omejitev velikih druženj.
Preverjanje PCT-pogoja je nedosledno
"Kar vidimo v praktičnem življenju, je izrazito slabo. Da se pogoj PCT preverja, je zdaj že redkost in zato pač ne deluje več," razmišlja imunolog Alojz Ihan. Da bi se ti pogoji dosledneje upoštevali, bi bilo smiselno, ne vidi pa razlogov, da bi se država na tej točki zopet zapirala. Ker se je krivulja v času uvedbe razširjenega pogoja PCT nekoliko obrnila, pa lahko sklepa, da je takrat to delovalo. "Z delnim izvajanjem ukrepov dosežemo, da v družbi nastajajo žepi okužb. Ne pride pa do velikega viharja, ki bi tudi hitro minil. Zdaj imamo tako podaljšano prekuževanje, da se bolnišnice ne napolnijo naenkrat. Če bi se odločili za zapiranje države, pa bi intenzivnost povsem ugasnila. A tako zapiranje bi bilo smiselno le, če bi ga uporabili za cepljenje. Če v tem času ne naredimo nič koristnega, pa nima smisla. Razen takrat, ko se približuje vrh, ko zdravstveni sistem ne bi več zmogel. Zapiranje nima funkcije razreševanja epidemije, saj se po zapiranju spet vse ponovi," razlaga.
Zapiranju ostro nasprotujejo tudi v Gospodarski zbornici (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. "To enostavno ni sprejemljivo," je jasen generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, ki se ob tem zavzema za čim večjo precepljenost prebivalstva in spodbujanje zaposlenih k cepljenju. Kot je izpostavil, sta prvi in drugi val pandemije nacionalno gospodarstvo stala 1,5 milijarde evrov v obliki izgubljene oziroma zamujene gospodarske rasti.
Cepljenje s cepivom Janssen predali inšpektorjem
Potem ko smo včeraj poročali, da so po podatkih NIJZ v preteklem tednu trinajst ljudi cepili s cepivom Janssen, teden pred tem pa eno osebo, in to kljub temu da je cepljenje s tem cepivom že od 30. septembra ustavljeno, so nam pristojni sporočili, da so zadevo predali zdravstvenemu inšpektoratu. "Pri pregledu interaktivnega prikaza cepljenja je razvidno, da je bilo opravljenih 14 cepljenj (ena oseba je bila cepljena v starostni kategoriji 0-17 let, ostale pa v kategoriji 18 let in več). Ob tem dodajamo, da so izvajalci cepljenja odgovorni za pravilnost in točnost podatkov, ki jih o cepljenjih vnesejo v zbirko eRCO. Prav tako je eRCO živa zbirka, in sicer se njeni podatki stalno posodabljajo. NIJZ upravlja zbirko, vendar ni pristojen za vnose ali popravke v njej, saj je to v pristojnosti izvajalcev cepljenja," so zapisali. Nadzor sicer še vedno poteka v zvezi s cepljenjem okoli 250 mladoletnih z vektorskimi cepivi, čeprav ta zanje niso registrirana.
Študij, superprenašalski dogodki, hladno vreme ...
Tokratno povečanje števila okužb je v resnici nadaljevanje tistega, ki se je napovedovalo za konec septembra, a se je takrat zaradi razširjenega uvajanja pogoja PCT nekoliko zaustavilo. "Zdaj je za porast več razlogov. Eden je začetek študijskega leta, saj se študentje zdaj bolj premikajo z enega konca Slovenije na drugega, v zadnjem času je bilo tudi več množičnih dogodkov, nekateri brez doslednega upoštevanja pogoja PCT, hkrati pa se začenja hladno vreme," razlaga Leon Cizelj z Instituta Jožefa Stefana. "Če je hitra rast posledica stikov oseb iz različnih okolij ob začetku študijskega leta ali superprenašalskih dogodkov, se bo kmalu upočasnila. Če pa je predvsem posledica vpliva vremena ali morebitnega slabšega izvajanja ukrepov, bo hitra rast vztrajala, dokler se ne bomo dovolj prekužili," še razmišlja.
Po ocenah inštituta bi se razmere v bolnišnicah lahko začele slabšati že naslednji teden, dnevno število okuženih pa bi lahko doseglo ali celo preseglo 2000. "A če odštejemo cepljene in prebolevnike, se lahko okuži še okoli pol milijona ljudi. S takim tempom se jih vsak mesec okuži okoli 100.000, kar pomeni, da bi se v petih mesecih res prekužili čisto vsi. Ta večji epidemični val pa bi se končal že prej in bil do novega leta že za nami."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
