Rozmari Petek
"Tudi letos smo se ob tej žalostni obletnici zbrali, ker nam ni vseeno. Ne želimo pozabiti. Skupaj z vsemi miroljubnimi ljudmi želimo spomniti sebe in vse, da smo mi danes odgovorni za mir. Vsak seveda glede na svojo moč in vpliv, a prav vsak lahko prispeva s svojim ravnanjem k strpnosti, spoštovanju, sožitju," je ob 77. obletnici usmrtitve 100 frankolovskih talcev (99 so jih kot opomin obesili na jablane, enega so pri begu ustrelili) dejal predsednik republike Borut Pahor. "Te žrtve tukaj nas opominjajo na to, da se v vojnah dogajajo strašne tragedije in da je treba to preprečiti, preden se začne. Ali ne prihajamo sem in na številne druge grobove in k spomenikom žrtev zato, da bi se spomnili in rekli: »Nikoli več!«. Nikoli več. Nikoli več, je vzkliknil svet po koncu druge svetovne vojne. Upajmo, da bomo to lahko rekli tudi naslednje leto in prihodnjič in da bomo zavarovali sebi in generacijam, ki prihajajo za nami, ta mir, ki ga zdaj uživamo. Preveč dragocen je. Kljub temu da je poln skrbi in stisk. Ampak vse te skrbi in stiske lahko v mirnem svetu uspešno rešimo v prid velike večine ljudi. V vojni pa ne. Zato je treba zdaj, po naših najboljših močeh, kolikor jih imamo, vse zastaviti za to, da ta dialog v prid mirne rešitve teče naprej. To je spoznanje, ki ga ima miroljubni svet po koncu druge svetovne vojne in takih tragedij, kot so se zgodile tukaj."
Pahor je v govoru poudaril svojo bojazen zaradi aktualnega dogajanja na severu Evrope. "Želimo verjeti visokim predstavnikom Ruske federacije, da nimajo nobenih namenov kakorkoli napasti sosednjo Ukrajino. Želimo, da Zahod vidi v dialogu priložnost, da reši ta problem in da tudi zaradi spomina na vojne tragedije odpravimo vsak strah pred tem, da bi se lahko mirno obdobje Evrope in sveta zdaj nenadoma končalo. Mislim, da si vsi, zlasti pa vsi naši otroci in njih otroci, zaslužijo mir, tako kot smo ga dolgo mi lahko zdaj uživali, s kratko prekinitvijo osamosvojitvene vojne. Ali lahko s tega mesta pokličemo ves miroljubni svet, da razmišlja na ta način, da se spomni, kakšna tragedija je doletela svet sredi prejšnjega stoletja, kakšne so bile žrtve, trpljenje, nesreče, in da za zastavi vso svojo moralo, etiko za to, da reši vse nakopičene probleme tako, da bo trajni mir zavarovan. V imenu Republike Slovenije izražam pripravljenost, da po svojih najboljših močeh storimo vse za to, da z dialogom kot del zahodnega sveta rešimo ta problem. Mi si želimo mir. Povsod. Trajen."
Ob grobovih (talce so pokopali v dva skupna grobova) je spregovoril tudi frankolovski župnik Branko Cestnik. "Druga svetovna vojna je bila demonska vojna, saj si je nedolžne ljudi jemala za tarče. Nedolžni ljudje niso bili več postranska žrtev kot v ostalih vojnah, ampak so postali že kar precej tarča, včasih celo glavna tarča. Bremena druge svetovne vojne nosimo v sebi vsi, vsi smo otroci te vojne. Tudi če bi hoteli pozabiti, je ne moremo," je rekel Cestnik in dodal, da si lahko dovolimo čutiti bolečino ob spominu na te dogodke. "Ta bolečina nas očiščuje, ta bolečina nas dela boljše, in kot je rekel naš predsednik, če bomo imeli tako bolečino na ta spomin, teh strahot ne bomo ponavljali."
Tokratni spominski dogodek je pripravila občina Vitanje, ki je na poseben način povezana z dogodkom, je opisal župan Slavko Vetrih, saj se je po pripovedih pot krvnikov po poboju nadaljevala v Vitanje, kjer so želeli večerjati v takratni gostilni Rupnik, preden so odšli nazaj proti Celju. "Naneslo je tako, da sem imel možnost zaprositi pred leti sorodnike te družine, da so poskrbeli za avtentičen zapis tega dogodka. Zgodba je posebej zanimiva zato, ker rabljem takratna lastnica gostilne, ki je vedela, komu bi morala postreči, večerje ni hotela pripraviti. Nedavno se je občina Vitanje odločila in izvedla odkup Rupnikove hiše in v njej bo v kratkem, poleg zgodovine kraja in izjemno zanimive zgodovine hiše in rodbine, na voljo tudi izvirni zapis omenjenega dogodka," napoveduje župan.
