"Če hočejo imeti javno mnenje, naj naročijo javnomnenjsko raziskavo, ki bo mnogo bolje odražala mnenje državljanov kot referendum, ki se ga bo udeležilo tistih 15 odstotkov volivcev," je danes pred glasovanjem o referendumskemu o JEK2 pozval nekdanji varuh človekovih pravic in predsednik preiskovalne komisije DZ za Teš 6 Matjaž Hanžek. Zagovorniki referenduma bi morali po njegovih besedah najprej povedati, zakaj je tako nujno zapraviti nekaj milijonov evrov za referendum, za katerega pravijo, da ne bo odločal o ničemer.

Široka skupina strokovnjakov in predstavnikov civilnodružbenih organizacij je namreč pred današnjo izredno sejo Državnega zbora pozvala poslanke in poslance, naj zavrnejo odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o JEK2. Opozorili so, da je predlagano referendumsko vprašanje sugestivno in zato neustrezno ter da ključnih podatkov in analiz, ki jih volivci rabimo za informirano odločitev, ni na voljo.

Porabljenega je že veliko denarja

Dr. Lidija Živčič, strokovna vodja pri Focusu, poudarja, da JEK2 močno nakazuje ponovitev zgodb TEŠ6 in Magne: "Lobisti projekta mimo volje in vednosti javnosti prek vlade, bolj specifično prek posebnega državnega sekretarja, ki je zadolžen samo za projekt JEK2, že delajo potrebne korake za gradnjo novega jedrskega reaktorja. Že zdaj je projekt tako daleč – porabljenega ogromno denarja, sprejeta vrsta odločitev –, da bo zlahka na mizi znova argument, da se procesa več ne splača ustaviti kot pri TEŠ6. Rezultat bo pregrešno drag projekt, v katerem izginjajo milijoni, ter visoka cena za prebivalstvo - razen če se temu nesmiselnemu in neekonomičnemu projektu, ki nam ga vsiljuje jedrska stroka v spregi s politiko, začnemo močno upirati, z glasovanjem proti na referendumu kot prvim korakom."

"Skrajno neodgovorno je, da državljanke in državljane Slovenije izvoljena politika le dober mesec dni pred posvetovalnim referendumom pušča praktično brez ocen o celostnih stroških načrtovanega projekta JEK2. Za odgovorno in pretehtano odločanje ljudstva med drugim ni ustreznih podatkov o večplastnih posledicah največje poosamosvojitvene investicije na obseg in kakovost eksistenčno pomembnih javnih dobrin, na skladnejši regionalni razvoj, socialno varnost, rabo obnovljivih virov energije itn. DZ naj referendum razpiše v drugi polovici leta 2025," je poudaril dr. Dušan Plut, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in prvi slovenski minister za okolje, ki je k odlogu referenduma pozval tudi že pristojni parlamentarni odbor.

Navidezna sprejemljivost

Problematiko je izpostavil tudi Matevž Lenarčič, pilot, alpinist, biolog in fotograf: "Človeštvo ima samo tri zares pomembne probleme. Relativno majhen planet zemlja z zelo omejenimi naravnimi resursi in milijarde ljudi z brezmejnim pohlepom. Tretji problem je, da se večina posameznikov tega ne zaveda. Pohlep po denarju, stvareh, ugledu, moči in nadzoru, pohlep po športnih, znanstvenih, tehnoloških dosežkih, potovanjih in sreči nas je zasvojil in zameglil razum. Naš pohlep potrebuje vedno več energije, ki jo lahko pridobimo zgolj na človeštvu škodljive načine. Jedrski reaktorji ne smrdijo, iz njih se v glavnem kadi vodna para, jedrska energija je iracionalna, ker jo večinoma ne razumemo, nesreče so zaenkrat daleč od Krškega. Navidezna sprejemljivost torej. Jedrski reaktorji so perverzno dragi, zato se nanje lepijo politiki, gospodarstveniki, podjetniki, orožarska industrija in ljudje, ki ne razumejo, da nam fizične meje našega lepega planeta preprečujejo brezmejno gospodarsko rast, v jedrski energiji pa vidijo rešitev za svoj brezmejni pohlep. Zmanjšajmo porabo energije, ustavimo gospodarsko rast in tehnološki razvoj, preprečimo referendum o kraji javnih sredstev."