Danes mineva leto dni, odkar je Slovenija drugič razglasila epidemijo. Po prvem, za našo državo razmeroma milem valu sta sledila še drugi in tretji, ki sta terjala veliko življenj. Do zdaj skupno 4641. Epidemija uradno sicer ni več razglašena, a okuženih je še vedno veliko. V bolnišnicah se zdravi več kot 400 ljudi s potrjeno okužbo, več kot 12.000 ljudi je aktivno okuženih. Medtem se cepljenje upočasnjuje. V prejšnjem tednu se je s prvim odmerkom cepilo le še dobrih štiri tisoč ljudi. Zdaj je polno cepljenih 50 odstotkov vseh oziroma 60 odstotkov polnoletnih. Razlog, da je zanimanje za cepljenje pri nas manjše kot v večini drugih evropskih držav, je tudi v strategiji cepljenja, ki se je večkrat spremenila, pri tem pa pogosto ni bilo upoštevano strokovno mnenje.
Stroka je bila denimo večkrat preslišana pri priporočilih za cepljenje s cepivom Janssen in po tem, ko je bilo cepljenje z njim zaradi najverjetnejše povezave s smrtjo 20-letnice začasno umaknjeno, se vrstijo vprašanja, ali bi to lahko preprečili in uporabo vektorskih cepiv omejili že prej. Strokovna skupina je že julija predlagala, naj se za cepljenje prednostno uporabljajo cepiva mRNK (takrat sicer zaradi večje učinkovitosti in ne zaradi stranskih učinkov), a je bila preslišana. Drugič je bila preslišana, ko se je vlada odločila, da lahko cepljeni s cepivom Janssen izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) uveljavljajo že takoj po prejetem odmerku. Epidemiološko to ne zdrži, saj cepivo 14 dni po prejetem odmerku še ne učinkuje. Nacionalni inštitut za javno zdravje je zato že drugič vlado pozval, naj pogoj PCT začne veljati po sedmih oziroma štirinajstih dneh od polnega cepljenja. A ga tudi tokrat niso upoštevali. Minister za zdravje Janez Poklukar je to pojasnil tako, da gre le za administrativni ukrep, in to primerjal s cepljenjem proti gripi, ko posameznik prav tako takoj dobi potrdilo, medtem ko se imunost razvije šele po nekaj dneh.
Veljavnost pogoja C takoj po cepljenju ni strokovno utemeljena
Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ je na to prvič opozorila že konec avgusta, torej takoj po sprejetju odloka, in podala mnenje o strokovni neustreznosti takšne odločitve. Predlagali so dopolnitev, da se zaščita po drugem odmerku Pfizerjevega cepiva vzpostavi po sedmih dneh od polnega cepljenja, pri drugih, torej tudi pri cepivu Janssen, pa po 14 dneh od polnega cepljenja. Predlog takrat ni bil sprejet. Še več, prav zaradi zaostrovanja pogoja PCT so tisti, ki so se cepili zgolj zaradi omejitev, izbrali cepivo Janssen, saj je bila to zanje najhitrejša rešitev. Vlada je namreč 27. avgusta spremenila odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe s koronavirusom tako, da pogoj cepljenosti takoj izpolni vsak, ki je polno cepljen. Na izpolnjevanje pogoja PCT ni treba več čakati še teden ali dva po polnem cepljenju, kot je bilo v veljavi dotlej. Za cepivo AstraZenece je tak režim začel veljati s 14-dnevnim zamikom. Oseba pogoj cepljenja tako najhitreje izpolni s cepivom Janssen, saj status polno cepljene doseže že po enem odmerku cepiva.
Kdo je torej kriv, da tega nestrokovnega pogoja še vedno niso popravili? Predstavniki medijev smo v seriji tiskovnih konferenc večkrat vprašali, čigava odločitev je bila, da posameznik takoj po cepljenju prejme potrdilo, a jasnega odgovora nismo nikoli dobili. Pri časopisu Dnevnik so zato zaprosili za zapisnik dopisne seje vlade, ki sicer ne vsebuje poteka razprave na seji vlade, a priloženo gradivo potrjuje verodostojnost dosedanjih navedb Mateje Logar in Bojane Beović, da nista sodelovali pri pisanju sporne spremembe odloka. "Pri pripravi gradiva niso sodelovali zunanji strokovnjaki," piše v dokumentu, ki našteva odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva. Ta imena so minister Janez Poklukar, državni sekretarji Franc Vindišar, Robert Cugelj in Alenka Forte ter Bogdan Tušar, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za razvoj zdravstvenega sistema.
Tragedija je strategijo spremenila
Ker je bil interes za cepljenje, zlasti s cepivom Janssen, v tednu zaostrovanja zelo velik, je tega cepiva zmanjkalo in vlada je takrat že razmišljala o naročilu novih doz. Koordinator za logistični del cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin je v izjavi za medije potrdil, da se vlada trudi zagotoviti dodatne količine cepiva proizvajalca Janssen, in vlada je kasneje res sprejela predlog za nabavo dodatnih 100.000 odmerkov tega cepiva. Odmerke naj bi kupili od Madžarske. Pozneje, po primeru smrti, pri katerem sumijo na zaplet po cepljenju s cepivom Janssen, je bil nakup zadržan. Že pred tem so epidemiologi izrazili odklonilno mnenje o nakupu tega cepiva, a so bili zopet preslišani. Opozarjali so na manjšo učinkovitost. Na NIJZ so predlagali, da se cepljenje prednostno opravlja s cepivi mRNK, in poudarili, da je z javnozdravstvenega vidika bolje, da se povpraševanje po cepivu Janssen preusmeri na cepiva mRNK.
V zadnjem tednu so po podatkih NIJZ s cepivom Janssen cepili 13 ljudi
Da je prednostno bolje cepiti s cepivi mRNK, je posvetovalna skupina prvič predlagala že julija. To so zapisali v zapisniku, NIJZ pa tega ni prenesel na cepilne centre. Zakaj? "Člani posvetovalne skupine niso odsvetovali uporabe vektorskih cepiv, saj tudi EMA, razen posebej izdanih opozoril v zvezi z možnimi resnimi neželenimi dogodki po cepljenju s cepivoma Vaxzevria in Janssen v aprilu in maju, ni izdala navodil oziroma usmeritev za prekinitev cepljenja z vektorskimi cepivi," odgovarja NIJZ. V objavljenih priporočilih za cepljenje proti covidu-19 za strokovno javnost tako ni bilo posebej izpostavljeno, naj cepilni centri uporabljajo izključno cepiva mRNK, saj so imela vsa štiri razpoložljiva cepiva dovoljenje za uporabo. Prednostno uporabo cepiv mRNK so predlagali šele po tragičnem dogodku konec septembra, ko so najprej zaradi smrti dekleta ustavili cepljenje s cepivom Janssen, nato pa so določili, da se morajo prednostno uporabljati cepiva mRNK. Vektorska cepiva se zdaj uporabljajo le še na izrecno željo tistega, ki se cepi.
S spornim cepivom še kar cepijo
Medtem ko se po tragediji vsi prioritetno cepijo le še s cepivi mRNA, razen tistih, ko na svojo izrecno željo izberejo cepivo AstraZenece, bi moralo biti cepivo Janssen umaknjeno. A podatki NIJZ o cepljenju tega ne kažejo. V zadnjem tednu so namreč s tem cepivom cepili 13 ljudi, od tega šest v osrednjeslovenski regiji, po tri v koroški in podravski regiji ter enega človeka v obalno-kraški. Pristojne smo vprašali, kako je to mogoče in ali je cepljenje s tem cepivom zdaj sproščeno, vendar odgovora še nismo prejeli. V cepilnem centru Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor pa smo se pozanimali, ali so pri njih v zadnjem času uporabili to cepivo. "Ne, cepljenje s cepivom Janssen je ustavljeno. To cepivo stoji v skladišču," je dejal pomočnik direktorja v mariborskem zdravstvenem domu Aleksander Jus.
Statistika cepljenih ob tem še kaže, da so s cepivom Janssen cepili tudi eno mladoletno osebo, in to kljub temu da je bilo že pred tedni jasno opozorjeno, da je to napaka. Mladoletnih se namreč tudi po priporočilih EME ne sme cepiti z vektorskimi cepivi. Spomnimo, da so s temi cepivi sicer cepili okoli 250 otrok. Odgovornost za to še vedno preiskujeta zdravstveni inšpektorat in zdravniška zbornica.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
