Komisija za nadzor javnih financ je na zahtevo opozicijskih strank Levica, LMŠ, SD in SAB danes razpravljala o vladnem predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki je v državnem zboru tik pred sprejetjem. Če se bo to zgodilo, so sindikati že napovedali zakonodajni referendum.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ocenil, da gre predvsem za zakon o obvladovanju zadnjega kosa državnega premoženja. "To je tako, kot če bi lisici dali čuvat kurnik," je orisal. Spomnil je tudi, da vladni predlog ni usklajen s socialnimi partnerji, ker pogajanj in usklajevanj z njimi vlada sploh ni dopustila. Sicer pa je med drugim moteče tudi, da v nadzornem odboru sklada ni predvidenih predstavnikov sindikatov, čeprav bo na sklad prenesena tudi Modra zavarovalnica in 900 milijonov privarčevanega denarja javnih uslužbencev za dodatno pokojninsko zavarovanje. "S tem izgubljamo nadzor nad temi sredstvi," je poudaril. Poleg tega so kriteriji o strokovnosti in integriteti bodočih nadzornikov precej znižani v primerjavi s tistimi, ki veljajo zdaj za nadzornike SDH, kar se mu zdi sporno.
Kriteriji o strokovnosti in integriteti bodočih nadzornikov precej znižani
Tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi je nanizal vrsto pomislekov glede kriterijev za kandidate nadzornikov. Opozoril pa tudi na problematiko politike prejemkov, ki da s predlaganim zakonom ni določena, temveč naj bi se urejala s posebnimi akti.
Luka Mesec (Levica) je v imenu predlagateljev pojasnil, da gre za enega izmed najpomembnejših zakonov, ki bo sprejet v tem mandatu, saj določa upravljanje 8,6 milijarde evrov državnega premoženja. To je približno toliko, kot znaša letni državni proračun. Po njegovem demografski sklad, kot si ga je zamislila vlada, ni in ne more biti sistemska rešitev za javnofinančne težave pokojninske blagajne niti ne more izboljšati klavrnega materialnega položaja sedanjih in bodočih upokojencev. Prinaša le nove vzvode za privatizacijo državnega premoženja. Poudaril je, da premoženje, ki je last vseh državljanov, terja zakonsko podlago, ki zagotavlja najvišjo možno stopnjo demokratičnosti, transparentnosti in javnega nadzora. V prvi vrsti mora omogočiti, da bo skupno premoženje upravljano izključno v javnem interesu, in hkrati onemogočiti njegovo privatizacijo, a nič od tega ne prinaša.
Pod okrilje sklada bodo po zadnji dopolnitvi prešli tudi Slovenske železnice, Uradni list RS, Slovenska tiskovna agencija in druge ustanove, katerih edini ustanovitelj je država. "Te bodo postale lahek plen za vlado," je ocenila Andreja Zabret (LMŠ). Dodala je, da bodo izkoristili vse možnosti, da preprečijo uveljavitev zakona, pa četudi z zakonodajnim referendumom. "To, da v enem zamahu prenesete vse premoženje na sklad, je sramota. Če se bo nekdo za vami odločil, lahko proda vse na en mah," je bila ostra tudi Alenka Bratušek (SAB), ki meni, da bi se morala sredstva sklada uporabiti le za pokojnine.
V bran predlogu je stopil Franc Breznik (SDS), ki je ocenil, da ima Slovenija le še 8,6 milijarde evrov državnega premoženja zaradi delovanja tranzicijske levice, divjega lastninjenja, korupcije in klientelizma. Podpirajo ga tudi v koalicijski NSi, kot je pojasnil Aleksander Reberšek. Ocenil je, da želi opozicija s sejo komisije delati le šov za medije in državljane, in jim očital, da svojih nasprotovanj niso predstavili na odboru za finance, ko je potekala obravnava predloga, ker so sejo obstruirali. Komisija je po štirih urah sejo prekinila. Kdaj se bo nadaljevala, še ni znano.
