Svet proti plastifikaciji: Svetovni voditelji odločili, da končajo dobo plastike

V Keniji se je ponovil Pariz. Tokrat so svetovni voditelji odločili, da končajo dobo plastike oziroma vsaj nemarnega ravnanja z enim najbolj obstojnih materialov na svetu, ki vse bolj duši planet. A tokrat so napovedi bolj previdne, saj izkušnje pariškega podnebnega dogovora kažejo, da so politični domenki v praksi precej zahtevna reč.

Voditelji 175 držav so se minuli teden dogovorili, da bodo sklenili zavezništvo za boj proti onesnaževanju s plastiko. Ko je bila resolucija uradno sprejeta na skupščini Združenih narodov za okolje (UNEA) v Keniji, so delegati resda poželi bučne ovacije, a kot kaže, je model dogovora precej podoben pariškemu. Pogajalski odbor bo namreč še naslednji dve leti pripravljal končni dogovor, pri čemer je bistveno, da bo pogodba pravno zavezujoča in bo obravnavala cel življenjski cikel plastike. Inger Andersen, izvršna direktorica Programa ZN za okolje, je sporazum označila za najpomembnejši okoljski večstranski dogovor od pariškega podnebnega sporazuma leta 2015. "Zdaj imamo eno besedilo. Govori o polnem življenjskem ciklu, o pravno zavezujočih ciljih, o mehanizmu financiranja. Govori tudi o razumevanju, da nekatere države to lahko storijo lažje kot druge," pravi Andersenova.

Odlog v prihodnost

Svet vsako leto proizvede na stotine milijonov ton plastike, po ocenah pa nekaj milijonov ton vsako leto konča v oceanih, večina plastike je iz držav z nižjim in srednjim dohodkom, ki imajo manj zmogljivosti za sežiganje ali recikliranje. Vseprisotno onesnaževanje s plastiko je povezano z negativnimi vplivi na morsko življenje in obstaja bojazen, da bi lahko vplivalo tudi na naše zdravje, predvsem ko gre za mikroplastiko. Ti mikroskopsko majhni delci namreč nase vežejo strupene snovi in tako akumulirajo nevarnost. Mikroplastiko so doslej našli že v pivu, vodi, soli in na praktično vseh koncih sveta. A gre za področje, ki terja več raziskav. Neuspeh pri reševanju težave ni opcija, pravi Andersenova. "Današnja mladina, volivci, vsi ljudje, se zgražajo, ko gredo na obalo in vidijo plastične smeti," pravi izvršna direktorica Programa ZN za okolje.

Najboljši način za boj proti onesnaževanju s plastiko je, da sploh preprečimo možnost nastanka odpadka, se strinjajo strokovnjaki. S spremembami celotne dobavne verige lahko globalni sporazum za boj proti onesnaževanju s plastiko podpira rešitve za predhodno proizvodnjo, kot je zmanjšanje ali zamenjava plastike v izdelkih.

A natančne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti v okviru globalne plastične pogodbe, in tudi kakšne posledice bi lahko imel dogovor, bo zdaj treba še določiti. Marco Lambertini iz WWF International je v izjavi dejal, da mora pogodba imeti "jasne in močne globalne standarde in cilje", po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi pogodba začela veljati v treh letih. Pogodba bo skoraj zagotovo pravno zavezujoče omejila količine neobdelanega polimera, ki ga proizvajalci uporabijo v procesu proizvodnje, nekateri elementi pogodbe pa ne bodo pravno zavezujoči, na primer tehnična pomoč šibkejšim državam, dodaja. Resolucija vzpostavlja Medvladni pogajalski odbor (INC) z ambicijo dokončanja osnutka globalnega pravno zavezujočega sporazuma do konca leta 2024.

Proizvodnja plastike se je z dveh milijonov ton leta 1950 povečala na 348 milijonov ton leta 2017 in postala svetovna industrija v vrednosti 522,6 milijarde ameriških dolarjev, do leta 2040 pa naj bi se ob sedanji rasti podvojila. Vplivi proizvodnje plastike in onesnaževanja na trojno planetarno krizo - podnebne spremembe, izguba narave in onesnaževanje - so katastrofa v nastajanju.

Ugodna statistika, neprijetna realnost

Srečanja se je udeležil tudi slovenski minister za okolje Andrej Vizjak, ki je med drugim poudaril, da "Slovenija odločno podpira vsa prizadevanja in zaveze, ki prispevajo h krepitvi ukrepov na področju onesnaževanja s plastiko. Na nacionalni ravni sprejemamo številne ukrepe za boj proti tej problematiki, med drugim s prizadevanji za razširjeno odgovornost proizvajalca in razvojem depozitnih sistemov."

A po drugi strani številne domače nevladne organizacije svarijo, da kljub ugodni statistiki plastična realnost v Sloveniji ni preveč rožnata. "Vsako leto v Sloveniji 137 milijonov plastenk konča v sežigu in naravi. Če bo tako tudi ostalo, jih bo naše gospodarstvo do leta 2025 izgubilo že 400 milijonov, do leta 2030 pa že milijardo," pa opozarja vodja kampanje Zaprimo krog Erika Oblak iz društva Eko krog. To društvo namreč skupaj s 27 podporniki kavcijskega sistema za embalažo pijač poziva poslance in poslanke državnega zbora, naj čim prej omogočijo vzpostavitev tega sistema tudi pri nas.

V Sloveniji recikliramo zgolj 41 odstotkov plastenk. V petih državah od skupaj enajstih evropskih držav s kavcijskim sistemom reciklirajo več kot 80 odstotkov plastenk, v petih pa že več kot 90 odstotkov. S tem že presegajo cilje recikliranja, za katere so se, da bi zmanjšali onesnaženje s plastiko, dogovorile države na ravni EU. Do leta 2025 bo kavcijski sistem uporabljalo skupaj že 26 evropskih držav, vključno z Avstrijo, kjer ga uvajajo sedaj. Z novim letom so ga uvedli na Slovaškem, Latvija pa bo s kavcijskim sistemom startala naslednji teden.

Za kavcijski sistem

"Kavcijski sistem za plastenke, pločevinke in steklo zbere do trikrat več dovolj čistih materialov za recikliranje v novo embalažo za pijače. Več zbiranja in recikliranja povzroči eksponentno naraščanje stopnje kroženja istega materiala znotraj snovnega procesa, saj podjetja iste materiale uporabijo znova in znova. Za novo embalažo je potrebnih vedno manj naravnih virov, gospodarstvo pa je manj odvisno od dolgih dobavnih verig, kar znižuje tveganje za oskrbo z vhodnimi materiali. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je strateška usmeritev Slovenije, zapisana v praktično vseh razvojnih dokumentih, naša podjetja pa pri tem še vedno zaostajajo za povprečjem EU. Kavcijski sistem za embalažo pijač pomeni prenos teh strategij v prakso," pravijo v Eko krogu. In dodajajo: "Vse države članice v evropski proračun po novem plačujejo dajatev na nereciklirano plastično embalažo. Slovenija je lani plačala deset milijonov evrov, letos bo ta znesek še za milijon višji. Več zbranih in recikliranih plastenk tako tudi znižuje stroške državnega proračuna. Za primerjavo: v treh letih bo Slovenija iz podnebnega sklada za začetne investicije v dejavnosti, pomembne za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, namenila nekaj več od 21 milijonov evrov. Kavcijski sistem je tudi edini način zmanjševanja smetenja, znižuje stroške občin za ravnanje z odpadki in odpira nova delovna mesta. Analize kažejo, da je v primerjavi z običajnim ločenim zbiranjem tudi cenejši za proizvajalce pijač. Odločitev poslancev in poslank za kavcijski sistem torej ne bi smela biti težka."

Vsako leto v Sloveniji 137 milijonov plastenk konča v sežigu in naravi. Če bo tako tudi ostalo, jih bo naše gospodarstvo do leta 2025 izgubilo že 400 milijonov, do leta 2030 pa že milijardo.