Svetovni dan izobraževanja: Izobraževanje omogoča razvoj posameznika in družbe

Vzgoja in izobraževanje sta v minulih dveh letih preživljala in še preživljata turbulentne čase. Vsi ukrepi so bili zaradi epidemije povsem podrejeni zdravstvu, opozorila pedagoške stoke so bila velikokrat preslišana, posledice, ki so nastale zaradi zaprtja šol in pouka na daljavo, v zadnjih mesecih pa tudi zaradi številnih karanten otrok in zaposlenih, pa terjajo neizmeren trud in požrtvovalnost učiteljev. Najprej, da sistem sploh vzdrži, in nato, da poskušajo manko, ki ni nastal zgolj pri znanju, čim bolj minimalizirati.

"Vzgoja in izobraževanje sta najpomembnejša procesa, ki prispevata k napredku družbe. Še posebno velja to za družbe, ki nimajo drugih naravnih bogastev in se morajo zanašati le na znanje in sposobnosti ljudi v državi," je ob svetovnem dnevu izobraževanja za Večer opozoril dekan pedagoške fakultete Janez Vogrinc. Ob tem še poudarja, da izobraževanje skupaj z vzgojo omogoča tako razvoj posameznika kot družbe, zato bi morala postati enakovredna in pod enakimi pogoji dostopna vsem. A ni tako, dodaja in spomni na romske otroke, priseljence, ki se zaradi nepoznavanja jezika težko vključijo v izobraževanje, vse več je tudi družin, ki svojim otrokom ne morejo nuditi podpore. "Država ne bi smela dopustiti, da socialne razmere odločajo o posameznikovi izobraževalni poti, četudi je zelo sposoben." V času, ko kar nekaj otrok zaradi nasprotovanja staršev glede covid ukrepov ne obiskuje šole oziroma se šola na daljavo, pa bi se država morala tudi ukvarjati z vprašanjem, kako te otroke, ki so v bistveno slabšem položaju, kot so bile cele generacije v lanskem šolanju na daljavo, vrniti nazaj v šolo, pojasnjuje.

Evalvacija, vizija in politika

Čeprav je epidemija še dodatno pokazala, kako pomembno vlogo ima izobraževanje, pa na tem področju že dolgo ni vizije razvoja, dodaja ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja. "Nihče na politični ravni nima volje iskati te vizije, strategije. Zadnja je bila oblikovana malo po osamosvojitvi, vse, kar je sledilo v nadaljevanju, so bili le kozmetični popravki, ki ne ustrezajo ne času ne družbi. Vsaka šola zase ve, kam hoče, a izobraževalna politika na državni ravni bi morala biti tista, ki bi vse te ideje postavila na skupni imenovalec, saj je v mladih ogromno ustvarjalne energije, ki jo učitelji lahko pomagamo usmeriti v napredek družbe, če obstaja neka vizija," pravi Deleja.

Vogrinc pa dodaja, da bi še pred vizijo morali opraviti temeljito evalvacijo izobraževanja. Nato pa ugotoviti, ali sploh obstaja politična volja za spremembe. Sam je leta 2011 sodeloval pri nastajanju bele knjige o vzgoji in izobraževanju, a cilji iz nje z redkimi izjemami niso bili uresničeni. Tako se pogosto izvajajo neke rešitve preko projektov, za realizacijo na ravni cele države preko uzakonitve rešitev pa zmanjka politične volje. "In tako vedno znova začnemo iste projekte na novo," pove, kot primera pa izpostavi uvajanje tujih jezikov v šole in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Interesne skupine, parcialni interesi

Najpomembnejši v vzgoji pa so seveda učitelji, profesorji in druga pedagoška stroka. Čeprav so starši v času epidemije bolje spoznali njihovo delo, je delo pedagoške stroke, se strinjata oba, v družbi podcenjeno. "V zdravstvu se čudijo, da ni spoštovanja do stroke, v pedagoških poklicih to doživljamo že petnajst let," pove Vogrinc, ki meni, da je čas, da si stroka znova pridobi svoje mesto, a v isti sapi priznava, da je to v veliki meri odvisno tudi od odnosa politike. "Če politika ne spoštuje strokovnih odločitev, razvrednoti delo stroke. In na področju izobraževanja je stroka že dlje časa na stranskem tiru in izgublja pomen. Tako kot na številnih drugih področjih tudi tu obstajajo interesne skupine, ki želijo uveljaviti svoje parcialne interese. In tudi zato je tako pomembno zavedanje, da je kakovost izobraževanja odvisna od vseh: širše družbe, politike in tudi stroke."

Zahtevati primerno plačilo

Oba tudi menita, da bo treba na novo ovrednotiti delo v izobraževanju. "Najprej moramo sami sebi priznati, kako pomembno je naše poslanstvo, ki ni le poučevanje, temveč ima tudi pomembno vzgojno komponento, potem pa tudi zahtevati primerno plačilo," izpostavi Deleja in še doda, da je v tej luči treba redefinirati celotni plačni sistem v javnem sektorju.

Da je treba za dodatne obremenitve, ki jih terja covid, zaposlenim v vzgoji in izobraževanju zagotoviti dodatno plačilo in dodatke za nevarnost izpostavljanja okužbi tako, kot to velja za zdravstvo, tistim, ki se zaradi izolacij in karanten spopadajo s kadrovskim mankom, pa tudi dodaten kader. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) ministrstvo za izobraževanje na to brez uspeha opozarja že dlje časa.

Tudi zato bo glavni odbor SVIZ jutri razpravljal, kaj bi lahko storili. "Zaradi izrednih razmer v vzgoji in izobraževanju bomo zahtevali poseben dogovor, s katerim morajo biti ti problemi odpravljeni, sicer se lahko zgodi, da se bodo izjemni dosežki na področju kakovosti izobraževanja, ki se potrjujejo skozi mednarodne primerjave, v nekaj letih sesuli v prah," pravi glavni tajnik Branimir Štrukelj. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec, ki tako rada govori o pomenu izobraževanja in je ne nazadnje politično odgovorna za njegovo delovanje, je ob tokratnem svetovnem dnevu ostala tiho.