Srečko Klapš
Potem ko je Združenje bank Slovenije (ZBS) objavilo Smernice za ureditev razmerij med bankami in kreditojemalci, katerih potrošniška kreditna pogodba je nominirana v švicarskih frankih ali vsebuje valutno klavzulo, je Združenje Frank zaradi nepoštene poslovne prakse na tržni inšpektorat in Banko Slovenije prijavilo ZBS in deset bank: Addiko Bank, Banko Intesa Sanpaolo, Banko Sparkasse, BKS Bank, Gorenjsko banko, Novo KBM, NLB, Sberbank, SKB banko in UniCredit.
Spomnimo, da naj bi objavljene smernice ZBS, ki naj bi omogočile izvensodno rešitev problematike kreditojemalcev v švicarskih frankih, ob čemer bi se ti morali vnaprej odpovedati sodnemu varstvu, po mnenju Združenja Frank, kršile določbe Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. "Ocenjujemo, da je predlagana rešitev najslabša do zdaj in ne rešuje neomejenega valutnega tveganja v kreditnih pogodbah. Smernice, ki so jih sprejele članice ZBS, so nedorečene in celo škodljive, saj se mora kreditojemalec, že ko izrazi interes za ureditev problema oziroma še preden ga banka seznani s ponudbo, vnaprej odpovedati pravnemu varstvu in tako z banko skleniti izvensodno poravnavo," menijo v Združenju Frank.
V ZBS, ki ga vodi Stanislava Zadravec Caprirolo, na vprašanje, koliko bank morda že ponuja in sklepa poravnave s kreditojemalci v frankih, odgovarjajo, da teh podatkov nimajo. Neuradno naj bi to obliko poravnave za zdaj nekaterim strankam ponujali v Unicredit banki. Hkrati zanikajo, da bi bila v smernicah opredeljena izvensodna poravnava v nasprotju z zakonodajo. "ZBS se je zavzemal za kompromisno rešitev, vendar v okviru ustavnopravnega reda, žal pa pogajanja v okviru ministrstva za finance niso prinesla rezultata," dodajajo v ZBS, kjer še vedno nasprotujejo zakonodajni rešitvi.
Neenaki vatli vrhovnega sodišča
Pravnik Igor Vuksanović v članku, objavljenem v Pravni praksi z naslovom Ovrednotenje pojasnilne dolžnosti bank: eno pri "podrejencih", drugo pri "švicarskih kreditojemalcih", ugotavlja, da vrhovno sodišče obeh problematik ni presojalo z enakimi vatli:
"Sodbe vrhovnega sodišča praviloma postanejo precedensi, usmerjajo odločanje nižjih sodišč v nadaljnjih podobnih zadevah. Njihova stališča se posplošijo in postanejo podobna zakonu na način, ki pogosto zabriše specifične dejanske značilnosti precedenčnega primera. Vrhovno sodišče je po mojem mnenju s komentirano sodbo de facto vzpostavilo v korist kupcev podrejenih obveznic bistveno strožje obveznosti bank v okviru njihove pojasnilne dolžnosti, kot jih je vzpostavilo za banke v razmerju do kreditojemalcev v frankih. Za tako razlikovanje teh dveh kategorij bančnih strank pravno dopustnega razloga ni. Nobena od njiju ne sme biti glede pojasnilne dolžnosti obravnavana ugodneje od druge," meni Vuksanović.
Združenje Frank je o prijavi kršitev tržnemu inšpektoratu in Banki Slovenije obvestilo še ministrstvo za gospodarstvo, ki bdi tudi nad varstvom potrošnikov, ter finančno ministrstvo, na odziv ministrstev pa še čakajo, je pojasnil Matjaž Sušnik, predsednik Združenja Frank, in dodal, da so s problematiko kreditiranja v švicarskih frankih pisno seznanili tudi predsednika vlade Janeza Janšo, od koder so jim odgovorili, da so zahteve posredovali na finančno ministrstvo.
Kot je znano, si je finančno ministrstvo v Šarčevi vladni sestavi prizadevalo za sklenitev kompromisne rešitve in odigralo vlogo mediatorja med Združenjem bank Slovenije in Združenjem Frank. Ko po več poizkusih ni bilo dogovora, pa ni več nasprotovalo predlagani zakonski rešitvi te problematike. Sušnik je še povedal, da odgovora z ministrstva Andreja Širclja še nimajo, a da verjame, da ostaja zadnje stališče finančnega ministrstva, ki torej ne nasprotuje zakonski rešitvi, nespremenjeno. V teh dneh si prizadevajo pridobiti podporo za zakonodajno rešitev pri poslanskih skupinah, prav tako preverjajo, ali bi bila morebiti vladna koalicija sama pripravljena poslati zakon, ki bi uredil razmerja med kreditojemalci v švicarskih frankih in bankami, v zakonodajni postopek. Kot je znano, ta zdaj teče preko državnega sveta: "Ustavni sodniki imajo na mizi vsaj štiri zadeve, zato se pričakuje njihova odločitev morda še v tem letu," pravi Sušnik in na vprašanje, ali bi ustavni sodniki lahko najprej odločili, ali sploh sprejmejo zadevo v obravnavo, odgovarja, da je za kaj takega po dveh letih malo verjetno, če sploh.
BNP mora plačati 127 milijonov evrov
Hčerinska družba banke BNP Helvet Immo mora po odločitvi francoskega sodišča 4600 kreditojemalcem v švicarskih frankih plačati 127 milijonov evrov odškodnine. Odvetnik kreditojemalcev Charles Constantin-Vallet ocenjuje, da ta pravnomočna sodba pomeni zaustavitev strategije banke BNP "za sodno izčrpavanje žrtev".
Opozarja še, da jim v primeru negativnega razpleta za kreditojemalce v švicarskih frankih, ostaja le še pot na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer so prepričani o uspehu, s pomembno razliko, da bomo namesto tujih bank, večstomilijonsko sanacijo fiaska s krediti v švicarskih frankih, odplačali davkoplačevalci. To je tudi njihov adut v rokavu pri pogajanjih s poslanskimi skupinami, saj si nobena vlada ne želi, da bi bila posredno ali neposredno ožigosana kot krivec za tak razplet, še posebno ne pred volitvami.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
