Jasmina Cehnar
"Žal je pogledov, ki v gozdu vidijo samo banko, vse več. So pa določeni posamezniki in skupine v državi, ki prepoznavajo, da je gozd mnogonamenski in ga je treba čuvati za naše zanamce," je Jurij Gulič z Zavoda za varstvo narave povedal ob Tednu gozdov, prireditvi s 50-letno tradicijo, ki jo je na Mariborskem otoku včeraj pripravila območna enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Zavod, ki gotovo sodi med branike odgovornega ravnanja z gozdovi, je ob priložnosti počastil 25-letnico svojega delovanja v samostojni državi in organiziranja javne gozdarske službe. Njihovi največji dosežki v vseh teh letih so, kot pravijo, dobro sodelovanje z lastniki gozdov - teh je pri nas več kot 400 tisoč -, povečanje prirastka in naravne zaloge gozdov pa tudi številna izobraževanja, ki so jih izpeljali, zlasti tista za varno delo z motornimi žagami. "To je zelo pomembno, saj v Sloveniji še vedno vsi delamo vse sami, tudi lastniki gozdov, ko sekajo drevesa, Slovenija pa je v vrhu po smrtnih nezgodah v gozdu, saj umre povprečno 15 lastnikov gozdov na leto, več sto je poškodovanih," je pojasnil Darko Pristovnik iz mariborskega ZGS.
Najbolj skrbni lastnik gozda
Gozdove so sicer v zadnjih petih letih pretresale številne ujme, od žledoloma in vetroloma do podlubnikov, ki so na nekaterih predelih države gozdove zdesetkale. Na mariborskem območju je bila največja škoda v zgornji Dravski dolini, na delu Pohorja in Kozjaku, Kapli in Remšniku. "Imamo srečo, da so na tem območju najbolj skrbni ljudje, ki od gozda živijo, pri sanaciji so zelo aktivni in vešči dela v gozdu," je razlagal Jožef Mrakič, vodja mariborske enote ZGS, ki je včeraj razglasila najbolj skrbnega lastnika gozda za leto 2019. To je postal Peter Volmajer s Kaple na Kozjaku, ki mu je uspelo hitro in uspešno sanirati posledice lanske ujme. "Vetrolom je podrl 1700 kubikov. Že naslednji dan sem začel delati, pospravljanje je trajalo vse leto," je povedal Volmajer, ki si je pri težaškem delu na strmih predelih moral pomagati celo z žičnico.
"Slovenski gozd je še vedno pragozd"
Stanje slovenske "zelene nafte" tako kljub ujmam, gledano v celoti, ni slabše, gozdovi so v dobri kondiciji. "Slovenski gozd je za tujca, ki pride, še vedno pragozd," je ponazoril Mrakič.
Gozd na državni ravni se širi, saj prekriva že okoli 59 odstotkov vseh površin, druga zgodba pa je v urbanih okoljih. "Tam gozdov primanjkuje. Tudi v Mariboru se izvaja kar nekaj krčitev za stanovanjske gradnje in trgovske centre, a ko so enkrat sprejeti prostorski plani, gozdarji ne moremo več ukrepati," je dejal Pristovnik. ZGS si sicer že leta prizadeva, da bi mariborska občina, tako kot številne druge, prevzela skrb za mestne gozdove, med njimi za Stražun, Betnavo in Kalvarijo, ki so zdaj v zasebni ali državni lasti, in jih uredila v parkovne gozde. "Tu je Maribor popolnoma zaspal, vsa sosednja mesta so tisočletja pred njim," je kritičen Mrakič.
Klimatske spremembe preganjajo drevesa
Gozdovi so, kot rečeno, poleg vira zaslužka tudi prostor rekreacije, zaloga pitne vode, hrane in zraka, zaščita pred erozijo ter prostor biodiverzitete. "Gozdovi so temelj, ki nam daje osnovo za prihodnost. Iz gozda smo črpali in črpamo, ampak tu moramo biti razumni, ne gledati samo na ekonomski izplen, temveč tudi širše," je še včeraj poudaril naravovarstvenik Gulič. Kot je dodal, so slovenski gozdovi trenutno stabilni, projekcije za naslednja desetletja pa kažejo, da bodo tista drevesa, ki potrebujejo več vlage, zaradi sušnih obdobij izginila iz nižin in sredogorja.
