Posledice pomanjkanja telesne aktivnosti otrok v času epidemije so prvič zelo očitno pokazale analize športnovzgojnih kartonov. Tretjina otrok je namreč med aprilom 2019 in junijem 2020 nazadovala v gibalnih sposobnostih, najbolj pa v vzdržljivosti in koordinaciji. Aerobna vzdržljivost otrok se ugotavlja na podlagi rezultatov teka na 600 metrov in ti so bili pri otrocih po dvomesečnem zaprtju šol bistveno slabši kot leto poprej. V povprečju so otroci razdaljo pretekli za 20 sekund počasneje kot takrat, ko so bili leto mlajši.
"Ko smo naredili podrobno analizo pri otrocih do tretjega razreda, smo ugotovili, da je se je med letoma 2019 in 2020 debelost pri njih povečala za toliko, kot se je v celotnem obdobju meritev, torej od 1989 do 2019," je dejal Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema športnega kartona in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za šport. Šola od doma in s tem pomanjkanje športne vzgoje ter odsotnost obšolskih dejavnostih pa tudi zaprta igrišča so zelo negativno vplivali na gibalni razvoj otrok in na te posledice so že takoj po prvem valu glasno opozarjali športni pedagogi.
"Stvari se ne bodo uredile same od sebe, zato je v urnike treba umestiti več športne vzgoje za vse. A za zdaj posluha za to ni," pravi Starc in doda, da prvi pogled na rezultate lanskih merjenj gibalnih sposobnosti otrok kaže na še slabšo sliko kot v času prvega zaprtja. "Podrobne analize bodo znane oktobra, a že zdaj vemo, da je slika katastrofalna. Dosegli smo dno, otroci na tako nizkem nivoju še niso bili. Ukrepi so zato nujni. To bo mogoče le znotraj šol in prizadevamo si za vsaj eno uro športa na dan za vse otroke. Pa ne v obliki dodatnih obremenitev. Ura športa mora biti razbremenilna," predlaga. Tak sistem sta že pred epidemijo uvedli denimo Madžarska in Danska, takoj po epidemiji pa tudi Kitajska.
Pri odraslih pričakujejo zadovoljive rezultate
Ne le na otroke in mladino, epidemija je vplivala tudi na življenje odraslih. Marsikdo je kljub delu od doma ali prav zaradi njega pred računalnikom prebil še več časa, pred zasloni pa so številni preživljali tudi prosti čas. V okviru programa Slofit bodo tako letos prvič v organizaciji Fakultete za šport Univerze v Ljubljani testirali tudi gibalne sposobnosti odraslih. "Primerjave s preteklimi leti in časom pred epidemijo sicer ne bo, saj bomo prve podatke šele zbrali, bo pa to dobra podlaga za naprej," pravi Starc, ki sicer meni, da je tudi na to populacijo epidemija vplivala v povprečju negativno. "A vseeno obstajajo skupine, ki so v tem času napredovale. Sem na primer sodijo starši, ki so z otroki med šolanjem od doma kaj počeli. Morda so šli na pohod, pa pred tem niso bili aktivni. Napredovali so tudi nekateri, ki so zaradi dela od doma imeli več časa, saj ga niso porabili za vožnjo na delo, zato pa so ga izkoristili za rekreacijo." Izsledkov se sicer ne bojijo. Starc meni, da bodo zadovoljivi, je pa morda pričakovati nekoliko slabše rezultati v nekaterih skupinah. Morda starostnih, regionalnih ali po spolu. "Slabšo telesno pripravljenost lahko napovemo na primer za skupino manj izobraženih žensk in morda še katero. Če bomo podatke dobili, bo to dobro, saj bomo potem lahko ukrepali," še razmišlja.
Glavni cilj merjenja je, da bi zaznali zdravstvena tveganja pri skupinah in posameznikih
Redno merjenje bi lahko preprečevalo razvoj kroničnih bolezni
Cilj merjenja je v prvi vrsti dolgoročen. "Že po enem letu bomo imeli nekatere informacije. Predvsem te, ali so posamezniki na isti ravni, kot so bili v srednji šoli oziroma ali so napredovali ali nazadovali. Šele po nekaj letih bomo videli razlike v populaciji." Glavni namen je, da bi pri skupinah ali posameznikih zaznali morebitna zdravstvena tveganja. Na primer, kakšne so možnosti za visok krvni tlak, povečan holesterol, težave z ožiljem, srcem in dihali oziroma kolikšno je tveganje, da bi v prihodnjih letih utrpeli zlome zaradi prenizke kostne mase, depresijo ali napade panike pa tudi rakava obolenja. "Vse to bomo lahko napovedovali z rezultati merjenj, torej vajami, ki jih bodo opravljali udeleženci," pojasnjuje vodja raziskovalne skupine na fakulteti za šport Gregor Jurak, ki želi, da bi bili vsi podatki za uporabnika predvsem prijazni. "Pomembno je, da z meritvami dobijo informacije, s katerimi lahko spremenijo svoje gibalno vedenje in načrtujejo vadbene programe," še pravi.
Merjenja bodo izvajali v šolah, športnih društvih, zdravstvenih domovih in drugih ustanovah. Na dan športa, 23. septembra, bodo program uvedli na fakulteti za šport in še v treh ustanovah, nato pa bodo mrežo širili po celotni Sloveniji. Za meritve se lahko prijavi vsak. Načeloma ciljajo na odrasle med 18. in 65. letom, vendar so dobrodošli tudi starejši. Vaje so prilagojene starostnim skupinam, a so rezultati primerljivi. Tisti, ki imajo shranjen svoj šolski športnovzgojni karton, pa si lahko rezultat iz otroštva vpišejo v brezplačno aplikacijo Moj Slofit in tako primerjajo svoje sedanje rezultate s tistimi pred leti ali desetletji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
