Toninov West Point? SDS in minister za obrambo bi imela vojaško akademijo

Mudi se. Do parlamentarnih volitev je le še pet mesecev, zato bi poslanci SDS in NSi zakone spreminjali kar po skrajšanem postopku, da bi uresničili nekatere od svojih ciljev. Eden tovrstnih je ustanovitev visokošolskega zavoda za vojaško izobraževanje oziroma tako imenovano vojaško akademijo, ki je že dobila vzdevek Toninov West Point.

Delovanje bi določil vsakokratni minister

Slednja bi delovala pod okriljem Slovenske vojske, kot to velja za Center vojaških šol v Mariboru, kjer lahko vojaki obiskujejo častniško šolo in s tem napredujejo po hierarhiji. Težava je, da visokošolska zakonodaja tovrstnega načina ustanavljanja zavodov za potrebe vojaškega izobraževanja ne dopušča. Za ustanovitev visokošolskega zavoda mora biti izpolnjen pogoj o delovanju v širšem javnem interesu, kot velja za vse druge visokošolske zavode. V primeru ustanovitve zavoda za vojaško izobraževanje pa bi šlo, kot so zapisali tudi sami predlagatelji sprememb, za "zagotavljanje nacionalnega interesa oziroma javnega interesa na področju obrambe", zato so predlagali zakonske spremembe, ki bi jim to vendarle omogočile. In to na način, da omenjeni zavod ne bi bil pravna oseba, organizacijo in delovanje visokošolskega zavoda pa bi določil vsakokratni minister za obrambo. V aktualnem primeru torej NSi-jev obrambni minister Matej Tonin. Tovrsten način, opozarjajo strokovnjaki, bi pomenil rušenje avtonomije in demontažo visokega šolstva.

V utemeljitvi k predlogu so predlagatelji zapisali, da je Slovenska vojska edini nosilec razvoja vojaškega znanja, vojaških ved in s tem vojaškega poklica, zato je vzpostavitev takšne institucije nacionalnega pomena. Ustanovitev samostojnega vojaškega visokošolskega zavoda bo omogočala aktivno vključevanje v nacionalno in mednarodno izobraževalno in raziskovalno skupnost. Poleg tega pa naj bi s tem dobili možnost sodelovanja in prijav na projekte Nata in EU, do katerih zaradi omejenega dostopa zaradi stopnje tajnosti podatkov javne izobraževalne institucije nimajo dostopa. Predlog, prelit v zakonsko materijo, naj bi priporočila tudi medresorska delovna skupina za pripravo modela izobraževanja in usposabljanja za potrebe Slovenske vojske, ki so jo sestavljali predstavniki Univerze v Ljubljani, ministrstva za obrambo, ministrstva za izobraževanje in Nakvisa.

Kdo konkretno od predstavnikov omenjenih institucij je sodeloval, nam včeraj z ministrstva za obrambo niso odgovorili, kakor tudi ne, ali predstavniki Slovenske vojske s tovrstnim načinom ustanavljanja vojaške akademije soglašajo oziroma so jo morebiti celo sami predlagali. Neuradno smo izvedeli, da naj bi se ideja o ustanovitvi tovrstne akademije porodila že v preteklosti, a prav zaradi različnih pogledov članov delovnih skupin, ustanovljenih v ta namen, ni prišlo do premika. Vse do letošnjega leta, ko sta ministrica za izobraževanje Simona Kustec in minister Tonin, po naših informacijah, sklenila, da je treba zadevo realizirati.

"Privatna vojaška šola, financirana z javnim denarjem?"

Stališče katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, na kateri izobražujejo bodoče obramboslovce, bo znano v torek, saj so, kot nam je povedal dekan Iztok Prezelj, o njem nocoj razpravljali njeni člani. Profesorica na omenjeni katedri in prva obrambna ministrica v samostojni Sloveniji dr. Ljubica Jelušič pravi, da je iz predloga jasno, da je bil napisan v vojski, saj je v njem nekaj navedb, za katere imajo informacije le v Centru vojaških šol in so v interesu vojaškega izobraževanja. "Sporno je, da je vojska, ki mora biti tako po ustavi, zakonu o obrambi kot tudi zakonu o službi v Slovenski vojski politično nevtralna, predlog odnesla poslancem dveh političnih strank, ki sta ga vložili v parlamentarno proceduro. Tak predlog bi morala v zakonodajno proceduro vložiti vlada, saj je ustanoviteljica visokošolskih zavodov, ki so v javnem interesu, država," opozori Jelušičeva. In doda, da je po sedaj veljavni zakonodaji mogoče vojaško izobraževanje v povezavi z javnim visokošolskim izobraževalnim sistemom.

"S to zakonsko spremembo pa bi predlagatelji radi ustanovili privatno vojaško šolo, ki bi se, ker bi še vedno delovala v okviru ministrstva za obrambo, financirala z javnim denarjem. V gradivu tudi ni navedeno, za koliko študentov bi se tak zavod ustanovil. Poleg tega pa bi vsakokratni obrambni minister določal organizacijo in delovanje zavoda, med drugim tudi to, kdo se sme vpisati in kakšen bo program izobraževanja. Pri čemer pa bi se radi izognili nadzoru nad izvajanjem študijskega programa pa tudi nad usposobljenostjo kadra za poučevanje," meni Jelušičeva. Slednje je po njenem še posebej sporno, saj za tovrstno ustanovo nimajo dovolj habilitiranih strokovnjakov. "V gradivu sicer piše, da imajo v Slovenski vojski 21 doktorjev znanosti, a zakaj ti ne objavljajo strokovnih in znanstvenih člankov, zakaj ne predavajo na javnih univerzah? To lahko počnejo tudi brez vojaškega internega visokošolskega zavoda." Tako nekdanja obrambna ministrica, ki pravi še, da bi se s tem predlogom rušila enotnost visokega šolstva, pa tudi avtonomnost, saj morajo biti po zakonodaji visokošolski zavodi avtonomni, ta pa to zagotovo ne bi bil, "saj mu bo program pisal vsakokratni minister za obrambo".