Pri imenovanju tožilcev, ki je v rokah vlade, se še kar zatika. Konec preteklega leta smo poročali, da ima vlada v rokah tedne kar nekaj predlogov o imenovanju tožilcev, o katerih pa ne odloča. Nekateri kandidati naj namreč ne bi bili po volji vladajoči SDS. Kot so nam pojasnili na pravosodnem ministrstvu, je trenutno stanje takšno, da po poslovniku na obravnavo vlade čaka sedem tožilcev, še dva predloga za imenovanje pa je ministrstvo na vlado poslalo pred desetimi dnevi. Ministrica Lilijana Kozlovič je v najkrajšem času podala predloge za imenovanje vlad, potem ko je dobila predloge Državnotožilskega sveta, saj se zaveda problematike pomanjkanja državnih tožilcev in pričakuje, da bo vlada - šlo naj bi le še za formalnost - o kandidatih odločila čim prej, še pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu. Na vladi razložijo, da se morajo pred odločanjem o predlaganih kandidatih temeljito seznaniti s celotnim predlogom, kar zahteva nekoliko več časa.
Premier Janez Janša se je, o tem je včeraj poročal Dnevnik, na koalicijskem vrhu spravil nad pravosodni resor in pravosodno ministrico Lilijano Kozlovič. Očital ji je, da vladi predlaga imenovanje tožilcev, ki mu niso všeč. Janši naj bi se ob tem postavil po robu predsednik SMC Zdravko Počivalšek, ki je vztrajal pri koalicijskem dogovoru in zahtevi SMC, da političnega vtikanja v imenovanja tožilcev ne bo in da se bodo ta izpeljala po predvidenem postopku. Janša naj bi tako ministrici Kozlovičevi očital, da bi morala preprečiti, da predlagana imenovanja "motečih kandidatov" sploh pridejo na vlado, četudi je postopek izbire kandidata v rokah Državnotožilskega sveta. Janša naj bi šel pri tem celo tako daleč, da je Kozlovičevi navrgel, ali namerava na (ne)imenovanje teh tožilcev vezati svoj odstop.
Ministrica bi vlado omejila na 30 dni
Vlada sicer v zdaj veljavni zakonodaji nima določenega roka, v katerem bi morala odločiti. Tudi zato je, kot smo poročali lani, na ministrstvu za pravosodje začela nastajati novela zakona o tožilstvu. "Na podlagi predlogov državnotožilske stroke, rezultatov evalvacije in potreb, ki jih narekuje praksa, so se izoblikovale strokovne ugotovitve, ki so narekovale potrebo po spremembah in dopolnitvah zakona o tožilstvu. Med najpomembnejše uvrščamo optimizacijo postopkov imenovanj in napredovanj; krepitev samostojnosti in odgovornosti vodij državnih tožilstev, krepitev vloge Državnotožilskega sveta, nadgradnjo instituta pravosodnega nadzora, ureditev postopka pritožb policistov in uvedbo enega naziva državnega tožilca," naštevajo na pravosodnem ministrstvu. Dodajajo, da se v luči optimizacije postopkov imenovanj in napredovanj državnih tožilcev imenovanje kandidata, ki je že imenovan na državnotožilsko mesto, prenaša iz pristojnosti vlade v pristojnost Državnotožilskega sveta, pri čemer ostaja izjema le, če se državnega tožilca premesti na vrhovno državno tožilstvo. "Kandidate, ki še niso imenovani na državnotožilsko mesto, torej zunanje kandidate, še vedno imenuje vlada, saj je to v skladu z ustavnopravnim položajem državnega tožilstva," še dodajajo na pravosodnem ministrstvu. Vlada sedaj nima roka, v katerem mora odločiti o imenovanju, novela pa predvideva, da vlada o predlogu ministra za imenovanje (tako pri novih kandidatih kot pri premestitvi na vrhovno državno tožilstvo) odloči v 30 dneh.
Brez opredelitev SDS in NSi
Glede na to, da je predlog za spremembe zakona o tožilstvu že v medkoalicijskem usklajevanju, smo po stališčih vprašali še SDS Janeza Janše in NSi Mateja Tonina. Želeli smo izvedeti, ali podpirajo predlog, katere spremembe ocenjujejo kot smotrne in katere ne ter ali se jim zdi 30-dnevni rok za odločanje vlade o predlogu za imenovanje zadosten. Iz poslanske skupine NSi so nam sporočili, da stališča do tega še niso zavzeli, v SDS pa se na našo prošnjo za komentar kljub dvakratnem pozivu niso odzvali. (žv)
Predlog novele, ki bi torej omejila politično vmešavanje v izbiro tožilcev, je, kot je prvo poročalo Delo, v medresorskem usklajevanju, pa tudi koalicijskem. Za ministrico iz njihovih vrst naj bi stala koalicijska SMC.
V Ljubljani manjka več kot 20 tožilcev, v Mariboru sedem
In kakšno je stanje na tožilstvih? Največje pomanjkanje tožilcev je na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu in na vrhovnem tožilstvu. Na slednjem – to se je pred dnevi sicer selilo v nove prostore – je zasedenih enajst mest vrhovnih tožilcev, kadrovski načrt za letošnje in prihodnje leto pa dopušča 17 vrhovnih državnih tožilcev. "Trenutno so v teku štirje razpisi za pet prostih mest vrhovnih državnih tožilcev," pojasnjujejo na vrhovnem državnem tožilstvu. Da čakajo tudi dve leti na imenovanje, so nam pojasnili. Zadnje imenovanje je bilo oktobra lani – na podlagi razpisa, objavljenega junija 2019. Septembra lani je ministrica na vlado naslovila imenovanje še enega kandidata – razpis je bil objavljen oktobra 2018, a vlada še ni odločila. Zato na vrhovnem državnem tožilstvu pozdravljajo predlog za spremembo imenovanja tožilcev, "saj bodo tako razpisni postopki procesno in časovno optimizirani".
Na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu imajo po odredbi dovoljenih 69 državnotožilskih mest, po kadrovskem načrtu pa določenih 63 državnotožilskih mest. "Trenutno je zasedenih 39,75 tožilskega mesta - eno mesto je namreč zasedeno s šesturnim delovnikom. Skupaj z začasno dodeljenim tožilcem za kadrovsko pomoč je trenutna skupna zasedenost 40,75 mesta od 63 določenih državnotožilskih mest," pojasnjuje dr. Katarina Bergant, vodja tožilstva.
Tožilce čakajo spremembe
Pred dvema mesecema je bila v državnem zboru sprejeta novela Zakona o kazenskem postopku, ki med drugim določa tudi, da mora tožilec odločitev o kazenski ovadbi sprejeti najpozneje v 90 dneh. Tožilcem omogoča tudi združevanje zadev v predkazenskem postopku. Novela začne veljati sredi maja, na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu pa se, pravijo, z organizacijskimi ukrepi intenzivno pripravljajo na začetek njegove veljave. Vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva Darko Simonič pa pravi, da novela posebnega vpliva na delo tožilstva ne bo imela, saj je odločanje v treh mesecih in tudi združevanje zadev na tem tožilstvu že ustaljena praksa.
V Mariboru je na okrožnem državnem tožilstvu s sistemizacijo delovnih mest za državnega tožilca določenih skupno 32 delovnih mest. Na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru je zaposlenih petindvajset državnih tožilcev, trije državni tožilci pa so dodeljeni na Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, pravi vodja mariborskih tožilcev Darko Simonič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
