Začasno naselje v jeseniški industrijski coni na Hrušici.
Z večjimi gradbenimi investicijami, kot sta gradnja druge cevi karavanškega predora in gradnja drugega tira železniške proge Divača-Koper, za katera so bila kot najugodnejši ponudniki kot glavni izvajalci ali podizvajalci izbrana turška podjetja, v Slovenijo prihaja več sto turških delavcev.
Natančneje 450 turških delavcev podjetij Yapi Merkezi in Özvalin naj bi v prihodnjih tednih pripotovalo v Slovenijo, medtem ko so turški inženirji, ki bodo zadolženi za gradnjo tunelov in viaduktov na tej železniški progi, že v Postojni, nam je potrdil postojnski župan Igor Marentič. Delavci, ki bodo prihajali postopoma, naj bi v hotelih bivali le čez poletje, nato pa naj bi se preselili v začasno postavljeno kontejnersko naselje v vasi Orehek pri Postojni, ki bo tam predvidoma stalo tri leta. Bilo naj bi samozadostno, kar pomeni, da bodo imeli svojo trgovino, kuhinjo, pralnico, zdravnika, 24-urno varovanje, bilo pa naj bi tudi ograjeno. Ob tem pa je pozornost zbudila izjava predstavnice krajevne skupnosti Orehek Tine Klanjšek za javno televizijo, da naj bi jim predstavniki turških podjetij zagotovili, da bodo izhodi organizirani tako, da se delavci ne bodo prosto gibali po vasi. Župan Postojne Igor Marentič pa je dodal, da "bodo ti delavci garali sedem dni v tednu in bodo imeli organizirane, vodene izhode, obiske Postojne".
Do ograjenega bivališča mimo vasi
Goran Lukič iz Delavske svetovalnice pravi, da je to zadeva za delovne inšpektorje, če bodo delavci res delali brez premora sedem dni. Delavska zakonodaja namreč določa, da delavcu v sedmih dneh pripada 24-urni počitek. Prav tako se jim ne sme omejevati svobode gibanja, zato je vodstvo podjetja Kolektor pozval, naj omogoči periodičen nadzor izpolnjevanja pravic delavcev tako inšpektorjem kot sindikatom.
Levica: Delavska taborišča
Še ostrejši so v stranki Levica, kjer zatrjujejo, da je "nedopustno grajenje tovrstnih delavskih taborišč in naselij, ki po strukturi posnemajo postojnski center za tujce, kjer se tujcem odrekajo osnovne človekove pravice. V primerjavi z državnim zapiranjem beguncev delavska naselja in taborišča vodijo in nadzirajo tuja zasebna podjetja, ki ne samo da izkoriščajo poceni delovno silo, ampak bodo očitno tudi odrekla tujim delavcem pravico gibanja in razpolaganja s prostim časom ter uveljavljanja svojih delavskih, kulturnih in političnih pravic." Zato od vlade zahtevajo, da prepreči kršitve pravic gradbenih delavcev, ministrstvo za delo, inšpekcijo in organe pregona pa pozivajo, naj nenehno nadzorujejo spoštovanje pravic delavcev na teh gradbiščih.
V Sloveniji namreč v podobnem ograjenem in varovanem začasnem naselju v jeseniški industrijski coni na Hrušici že biva približno sto delavcev turškega podjetja Cengiz Insaat, ki gradi drugo cev karavanškega predora. Gregor Kos, slovenski predstavnik za medije omenjenega podjetja, je zatrdil, da se lahko turški delavci prosto gibajo, prav tako pa naj bi jim bil po izmenskem delu zagotovljen počitek.