Upa, da bodo voditelji obeh držav dogovor čim prej podpisali. "Ukrajinske in ameriške ekipe so v zaključni fazi pogajanj o dogovoru o mineralih. Pogajanja so bila zelo konstruktivna. (...) Zavezani smo, da ga bomo hitro zaključili in nadaljevali s podpisom. Upamo, da ga bodo voditelji ZDA in Ukrajine čim prej podpisali in potrdili v Washingtonu, da bi pokazali našo zavezanost za prihodnja desetletja," je na omrežju X zapisala Olga Stefanišina.
Predsednik ZDA Donald Trump že dlje časa vztraja pri sklenitvi dogovora s Kijevom, ki bi omogočil ZDA dostop do redkih zemelj v zameno za pomoč. Predlog sicer ni popolnoma nov, saj je zaveznicam že lani nekaj podobnega predlagal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Zelenski je sicer nedavno zavrnil prvi predlog ZDA, saj da so v njem manjkala ustrezna varnostna zagotovila za Ukrajino, vseeno pa se je zavzel za nadaljevanje pogajanj.
Redke zemlje so ime za skupino 17 elementov v periodnem sistemu. Veljajo za strateške surovine, saj imajo ključno vlogo v industrijskih panogah, ki razvijajo računalnike, baterije in najsodobnejšo energetsko tehnologijo.
Za kakšen sporazum gre?
Trump je predlagal, da bi Ukrajina ZDA odstopila polovico svojih rezerv redkih zemelj v zameno za vojaško in finančno pomoč med vojno z Rusijo. Ko je Zelenski tak predlog zavrnil, je med drugim govoril tudi, da bi šlo za "prodajo" ukrajinskih resursov. Konec minulega tedna je tudi izjavil, da je bila ameriška pomoč v obliki nepovratnih sredstev in ne posojil, zato po njegovih besedah Ukrajina ne bi rabila vračati teh sredstev z naravnimi viri.
Navkljub prvotni zavrnitvi pa so se pogajanja med Kijevom in Washingtonom nadaljevala, saj so želeli doseči za obe strani sprejemljiv dogovor.
Zelenski pogojil pogajanja s Putinom
Danes je Zelenski spregovoril tudi o pogojih za začetek pogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Na vrhu z evropskimi državami - nekateri evropski voditelji so prišli v Kijev, drugi so se pridružili prek videopovezave, med slednjimi je tudi slovenski premier Robert Golob - je dejal, da bi lahko izmenjava vojnih ujetnikov lahko predstavljala "začetek" konca vojne.
Od začetka vojne sta sicer obe strani opravili že 60 izmenjav ujetnikov. Zelenski je dejal, da je bila to poštena in pravična poteza in pri tem ocenil, da je v ruskih zaporih še vedno zaprtih več tisoč Ukrajincev.
Dogovor o evakuaciji civilistov iz Kurska
Rusija je z Ukrajino dosegla dogovor o evakuaciji prebivalcev iz ruske regije Kursk, ki jo deloma nadzirajo ukrajinske sile, je sporočila ruska komisarka za človekove pravice Tatjana Moskalkova. Za koliko ljudi gre, ni pojasnila, Kijev sicer dogovora še ni potrdil.
Ukrajinska vojska je avgusta lani izvedla napad na regijo, kjer še vedno zaseda več sto kvadratnih kilometrov, kjer so za frontno črto ujeti ruski civilisti.
Po besedah Moskalkove so se nekateri prebivalci Kurska že umaknili v sosednjo ukrajinsko regijo Sumi, kjer sedaj čakajo na evakuacijo v Belorusijo, od koder jih bodo v skladu z dogovorom s Kijevom in Rdečim križem prepeljali v Rusijo. Ni pa povedala, koliko prebivalcev bodo evakuirali v skladu z dogovorom.
Tiskovna predstavnica Mednarodnega odbora Rdečega križa v Ukrajini Pat Griffiths dogovora ni potrdila, dejala pa je, da že nudijo pomoč ruskim civilistom, ki so v Sumiju. Dodala je, da organizacija vsekakor podpira evakuacijo civilistov, da pa se morata o podrobnostih dogovoriti strani sami. Rdeči križ je v primeru dogovora pripravljen ruskim civilistom, ki to želijo, omogočiti varno in dostojno vrnitev v Rusijo, je dejala.
