Upravno sodišče je ugodilo tožbi nekdanjega državnega svetnika Franca Kanglerja zoper Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), je danes potrdil njegov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Tožba se je nanašala na ugotovitve KPK glede sodelovanja Kanglerja pri razpravi o parlamentarni preiskavi kazenskega pregona zoper njega.
Nekdanji poslanec, župan in državni sekretar Kangler je po ugotovitvah KPK izpred dveh let deloval v nasprotju interesov, ko je leta 2019 kot državni svetnik sodeloval pri razpravi in obravnavi zahteve za odreditev "parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona župana Mestne občine Maribor in državnega svetnika Franca Kanglerja".
Kangler je trdil, da je le izvrševal funkcijo državnega svetnika, na katero je bil veljavno izvoljen, in da na teh sejah ni razpravljal ali glasoval, ampak je bil zgolj prisoten. Zato je sprožil upravni spor zoper KPK oziroma državo.
Upravno sodišče v Mariboru je v sodbi, izdani 8. junija, ki jo je posredoval Kanglerjev zagovornik Kovačič Mlinar, razsodilo, da se tožbi ugodi, odpravi sporno odločbo KPK in slednji vrne zadevo v ponovni postopek. Tožena stranka je prav tako dolžna plačati Kanglerju stroške v višini nekaj manj kot 350 evrov.
Kangler danes zadeve ni želel dodatno komentirati. Na Twitterju pa je zapisal, da je to zanj še ena dobljena sodba. "A bo Tarča na RTVS na temo političnega obračunavanja na račun KPK obravnavala dosje globoka država? Žalostno, a resnično kakšno nacionalno RTVS v službi globoke države imamo," je zapisal.
Sodišče v izdani odločbi pojasnjuje, da gre pri dejanskem nasprotju interesov posameznika pri izvrševanju njegove javne funkcije za neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javne funkcije, kar lahko pripelje k dajanju neupravičene koristi s posameznikom povezani osebi ob neenakopravnem obravnavanju drugih, kar pa tožena stranka po mnenju sodišča ni ugotavljala oziroma v izpodbijani odločbi vsaj ni konkretizirano navedla.
Iz odločbe po navedbah sodišča ne izhaja, kateri nedovoljen interes je tožnik zasledoval oziroma kakšno je bilo nasprotje interesov, ki je nastopilo ali bi lahko nastopilo v omenjenem primeru, ter kakšna je bila ob tem dolžnost tožnika; kako je torej svojo javno funkcijo uporabil, da bi si pridobil točno določen zasebni interes.
"Tožena stranka je v izpodbijani odločbi že sama navedla, da je treba pri vsakem konkretnem primeru presojati okoliščine primera, ki kažejo na konflikt med javnim in zasebnim interesom posameznika, pa tega ni konkretizirala v odločbi," je zapisalo sodišče.
"Kolikor tožena stranka meni, da je tožnik že s prisotnostjo ustvaril nasprotje interesov, bi morala to konkretizirano navesti," je navedlo sodišče. Pritožba zoper sodbo ni mogoča.
