Usklajevanje strateškega načrta skupne kmetijske politike gre h koncu. Največ neznank še o kapici na neposredna plačila

03.09.2021 15:56
Prihodnji teden še en krog pogovorov na individualni ravni s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, zadružne zveze, sindikata kmetov in zavezništva mladih kmetov
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Jože Podgoršek, portret Foto: Robert Balen (foto: Robert Balen)
Robert Balen

Burna razprava o načrtu skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023-2027 se je nekoliko umirila. Po protestu na kmetijsko-živilskem sejmu Agra so umaknili za kmete najbolj sporno točko, ki bi del finančnih sredstev preusmerila iz prvega stebra v drugega. Prvi steber - to so neposredna plačila - tako ostane nedotaknjen. V novem petletnem programskem obdobju 2023-2027 je v prvem stebru naloženih 675 milijonov evrov. Drugi steber - to je program razvoja podeželja - je skupaj z nacionalnimi sredstvi in dodatnimi 100 milijoni evrov nacionalnih sredstev težak 881 milijonov evrov.

Nekaj pripomb pa še ostaja. Odprta je kapica na neposredna plačila, pobuda za enoten znesek, sredstva za kolektivne naložbe in nekateri ukrepi na področju gozdarstva.

Prihodnji teden bo še en krog pogovorov na individualni ravni s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, zadružne zveze, sindikata kmetov in zavezništva mladih kmetov. Sledil bo svet za kmetijstvo, minister Jože Podgoršek pa pričakuje, da bodo na njem zaprli ključna vprašanja.

Glavno je zagotovo kapica pri neposrednih plačilih. Predlog je 100.000 evrov brez stroškov dela. Po ministrovih besedah analiza pri kapici za neposredna plačila kaže, da se ta dotika desetih prejemnikov in 15.700 hektarjev zemljišč, kar je 3,5 odstotka površin od 474.000 hektarjev zemljišč v uporabi. "S kapico ne jemljemo zemljišč," je poudaril minister in dodal, da je učinek kapice 2,1 milijona evrov.

Delajo tudi analizo morebitnega vpliva kapice na samooskrbo. Pri mleku bi imela kapica učinek le na kmetije, ki pridelajo 20 milijonov litrov mleka letno od skupno 650 milijonov litrov. Pri žitih je ta delež okoli desetodstoten, okoli 6000 hektarjev žit se prideluje na teh 16.000 hektarjih od približno 66.000 hektarjev, kot jih je vsako leto. Učinke bodo naredili še za druge glavne skupine živil, podatke zbirajo in se bodo prihodnji teden o njih pogovarjali.

Na ministrstvu sicer pripravljajo gradivo za celovito presojo vplivov na okolje, ki naj bi bilo končano v drugi polovici oktobra, takrat naj bi bili končani tudi izračuni zunanjih izvajalcev. Sredi novembra bo še zadnja javna razprava, nato bodo pripravili gradivo za vlado in decembra poslali predlog SKP v Bruselj. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta