Samo prvi teden šolanja na daljavo po krompirjevih počitnicah je bil veljaven. Ustavno sodišče je namreč v delni odločbi, objavljeni v četrtek zvečer, zapisalo, da so bili vsi sklepi o podaljšanju šolanja na daljavo po 5. novembru neveljavni. Razlog; vlada sklepov o podaljšanju ukrepov, ki se nanašajo na šolo - ustavno sodišče je obravnavalo pobudo staršev otrok s posebnimi potrebami -, ni objavila v uradnem listu. Obenem so ustavni sodniki vladi naložili, da jih v treh dneh pravno pravilno objavi in vsebinsko utemelji ali sprejme nove odloke in jih vsebinsko utemelji, sicer se bodo morale šole vrniti k pouku v predepidemičnem času.
Odločitev ustavnih sodnikov za vlado nepričakovana
Da bo vlada znova odločala o ukrepih, ki jih bo "glede na stališče, da gre za predpise, objavila v uradnem listu", so sporočili iz vladne službe za zakonodajo. Covid vladni govorec Jelko Kacin, ki je izjavo omenjene vladne službe prebral, pa je dodal, da se v ponedeljek glede pouka ne spremeni nič. Čeprav so iz vladne službe za zakonodajo sporočili, da bo vlada upoštevala odločitev ustavnega sodišča, pa v vladi menijo, da so bili vsi ukrepi za obvladovanje epidemije sprejeti na podlagi strokovnih podlag, da so nujni za reševanje življenj ljudi in za ohranjanje njihovega zdravja. Sprejeti so bili "na pregleden in javen način ter tudi ustrezno predstavljeni in objavljeni". Vse to pa po mnenju vlade velja tudi za akte, s katerimi je podaljševala ukrepe. "Tudi o teh ukrepih je bila takoj obveščena javnost in posebej še DZ." Zato je bila odločitev sodišča za vlado nepričakovana, "saj se v svojih prejšnjih odločitvah, ki so se nanašale na ukrepe, ni postavilo na takšno stališče", so še zapisali.
Gantarjeva odredba pod ustavno presojo
Konfederacija sindikatov Pergam je skupaj s sindikati zdravstva Pergam na ustavno sodišče naslovila pobudo za ustavno presojo 37. člena zakona o nalezljivih boleznih in odredbe, ki jo je podpisal minister za zdravje Tomaž Gantar. S slednjo, izdano na podlagi omenjenega zakona, je minister zdravstvenim delavcem ne le omejil koriščenje letnega dopusta in presežka ur, temveč tudi prepovedal, prepovedal pa jim je tudi stavkati. V Pergamu so prepričani, da čeprav ni nikakršnega dvoma, da so razmere epidemije takšne, da do določene mere upravičujejo sprejem ukrepov, ki posegajo tudi v pravice posameznikov ali skupin posameznikov, so sprejeti ukrepi nesorazmerni, omogočajo arbitrarno odločanje in zato zahtevajo, da o tem presodi tudi ustavno sodišče.
Ob tem so svoje dodali tudi nekateri predstavniki vlade. Notranji minister Aleš Hojs se je na twitterju vprašal, ali "internetne strani ministrstva niso javna objava", državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec pa je odločbo ustavnega sodišča pospremila s komentarjem, da "ko je forma pred vsebino, je nevarno".
Bardutzky: Predpis ne more veljati, če ni ustrezno objavljen
A ustavni pravnik docent Samo Bardutzky s Pravne fakultete v Ljubljani poudarja, da je pravilo, da predpis ne more veljati, če ni ustrezno objavljen, izrecna zapoved ustave in izjemnega pomena v pravni državi. "Stališče ustavnega sodišča glede nedopustnosti tega, da bi predpis veljal brez ustrezne objave, je zelo ostro in se je oblikovalo, ko se je sodišče srečalo s 'tajnimi uradnimi listi', ki so obstajali v socialističnem režimu. Zato bi bilo prav, da bi vlada ukrepe dosledno sprejemala v obliki podzakonskega predpisa, to je odloka. Na ta način bi bila tudi vlada na podlagi lastnega poslovnika "prisiljena k poglobljenejši obrazložitvi, kot to velja za sklepe". O interpretacijah, da po odločitvi ustavnega sodišča ne veljajo tudi podaljšani sklepi o prepovedi združevanja ljudi, prehoda občinskih meja ali denimo nošenja maske, pa poudarja, da tu ni avtomatizma. Da bi bili ti sklepi spoznani kot neveljavni, bi o njih prav tako moralo presojati ustavno sodišče. Zato, tako ustavni pravnik, tudi ne držijo trditve, da vsem, ki so dobili globe zaradi nespoštovanja drugih vladnih sklepov, s katerimi se je podaljševalo zaščitne covid ukrepe, teh ni treba plačati. Prav tako je tudi o morebitni odškodninski odgovornosti vlade ali ministrice za izobraževanje Simone Kustec zaradi neveljavnih sklepov še veliko neznank. "V vsakem posameznem primeru se zastavi vprašanje, kakšna škoda je nastala; ali je bilo konkretno protipravno ravnanje res vzrok za to, da je nastala ta škoda?"
Kaj pomeni odločitev ustavnega sodišča
Ali je ustavno sodišče določilo avtomatizem, torej da bi se odločitev o manku pravnih podlag za pouk na daljavo kakorkoli nanašala tudi na druge odloke oziroma ukrepe za zajezitev epidemije? Ni! Kljub temu pa je logična, četudi nikjer zapisana izpeljava, da bi moralo za vse druge ukrepe oziroma za njihova podaljšanja veljati enako. Da morajo biti pravno precizni. In vlada je dobila tri dni, da ustrezno reagira. Vendar pa vsaj za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami zelo verjetno ne bo dovolj, da v vladi popravijo akte. Ustavno sodišče je že v četrtek dalo vedeti, da bi lahko bili ti programi izvzeti, tudi če se šole še ne odprejo, ker lahko za izobraževanje teh otrok v koronačasu drugače nastanejo nepopravljive posledice. (va)
Epidemija ni opravičilo, "da se dela po domače"
V opoziciji so stranke LMŠ, SAB in Levica odločitev sodišča označile za zaušnico vladi oziroma veliko vladno napako ter pozvale k spoštovanju vladavine prava. Nekdanji minister za izobraževanje iz vrst SD Jernej Pikalo pa je opozoril, da zahtevne epidemiološke razmere ne morejo biti opravičilo, da "se dela po domače". Kajti v takem primeru državljani "ne vemo, kaj je prav in kaj ne, kaj velja in kaj ne, ne znamo slediti ukrepom, predvsem pa smo zmedeni". Dodal je, da razume starše, še posebno starše otrok s posebnimi potrebami, ki si ne znajo pomagati. Taki otroci potrebujejo drugačno vrsto pomoči, z odloki, ki niti niso dobro pojasnjeni, pa jim po Pikalovem mnenju odrekajo pravico do razvoja. Upa, da bodo na ministrstvu vsaj za te otroke omogočili pouk, sicer pa bi po njegovem mnenju možnost vrnitve otrok v šole morala vlada preučevati iz tedna v teden. Da so šolniki očitno pet tednov delali v nezakonitih razmerah, ne da bi za to sploh vedeli," pa je odločitev pospremil predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan, ki je sicer že v četrtek dejal, da takojšnje vrnitve vseh otrok v šole glede na epidemiološke razmere ne pričakuje.
